Bla, bla, bla
Odštevanje do COP26 v Glasgowu trenutno bolj zaznamuje skrb držav zaradi rasti cen energentov kot podnebno segrevanje.
Odpri galerijo
Švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg je nagovorila mlade protestnike na podnebnem vrhu mladih v Milanu. FOTO: Flavio Lo Scalzo/Reuters
Gradili bomo bolje, bla bla bla. Zeleno gospodarstvo, bla, bla, bla. Neto nič izpustov do 2050, bla, bla, bla. Podnebna nevtralnost, bla, bla, bla. To je vse, kar slišimo od naših tako imenovanih voditeljev. Besede, besede, ki zvenijo odlično, vendar doslej niso pripeljale do dejanj.«
Te besede je prejšnji teden izrekla švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg na podnebni konferenci mladih v Milanu, ki se je delno prekrivala s podnebnim predvrhom, na katerem naj bi države zbližale stališča glede ključnih odprtih tem pred podnebnim vrhom v Glasgowu čez slab mesec.
Greta je imela še kako prav. Čeprav sta ji predsedujoči podnebnega vrha v Glasgowu Alok Sharma ter predsedujoči skupine največjih svetovnih gospodarstev G20 Mario Draghi obljubila, da pozivi mladih za večjo podnebno ambicioznost ne bodo preslišani, je že iz izkupička pripravljalnega podnebnega vrha jasno, da na podnebnem vrhu v Glasgowu ne bodo dosegli preboja – zaveze držav podpisnic pariškega mirovnega sporazuma za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za polovico še v tem desetletju. To bi morali po priporočilih podnebnih znanstvenikov sprejeti, če hočemo podnebno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Že pol stopinje več bi namreč pomenilo katastrofalne posledice za človeštvo, rastlinstvo in živali.
Tudi iz vrst ključnih akterjev podnebnih pogajanj so prišli signali, da se to ne bo zgodilo. Da največji onesnaževalci še niso pripravljeni dati zavez za bistveno zmanjšanje toplogrednih izpustov. Da se bodo svetovni voditelji spet odločili za kompromis, ki ga bodo predstavili kot uspeh, v resnici pa bo to nov poraz multilateralizma.
Že z lansko odpovedjo podnebne konference v Glasgowu zaradi pandemije novega koronavirusa so sporočili, da podnebno segrevanje ni več njihova osrednja skrb kljub opozorilom podnebnih znanstvenikov in najranljivejših držav, da so zaradi podnebnih sprememb na robu izumrtja. Odštevanje do COP26 v Glasgowu trenutno bolj zaznamuje skrb držav zaradi rasti cen energentov na svetovnih trgih kot podnebno segrevanje.
V kontekstu podnebnega boja je zato pomembno še eno sporočilo iz Gretinega govora: ljudem na oblasti ne smemo več dopuščati, da odločajo, kaj je politično mogoče.
Te besede je prejšnji teden izrekla švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg na podnebni konferenci mladih v Milanu, ki se je delno prekrivala s podnebnim predvrhom, na katerem naj bi države zbližale stališča glede ključnih odprtih tem pred podnebnim vrhom v Glasgowu čez slab mesec.
Greta je imela še kako prav. Čeprav sta ji predsedujoči podnebnega vrha v Glasgowu Alok Sharma ter predsedujoči skupine največjih svetovnih gospodarstev G20 Mario Draghi obljubila, da pozivi mladih za večjo podnebno ambicioznost ne bodo preslišani, je že iz izkupička pripravljalnega podnebnega vrha jasno, da na podnebnem vrhu v Glasgowu ne bodo dosegli preboja – zaveze držav podpisnic pariškega mirovnega sporazuma za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za polovico še v tem desetletju. To bi morali po priporočilih podnebnih znanstvenikov sprejeti, če hočemo podnebno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Že pol stopinje več bi namreč pomenilo katastrofalne posledice za človeštvo, rastlinstvo in živali.
Tudi iz vrst ključnih akterjev podnebnih pogajanj so prišli signali, da se to ne bo zgodilo. Da največji onesnaževalci še niso pripravljeni dati zavez za bistveno zmanjšanje toplogrednih izpustov. Da se bodo svetovni voditelji spet odločili za kompromis, ki ga bodo predstavili kot uspeh, v resnici pa bo to nov poraz multilateralizma.
Že z lansko odpovedjo podnebne konference v Glasgowu zaradi pandemije novega koronavirusa so sporočili, da podnebno segrevanje ni več njihova osrednja skrb kljub opozorilom podnebnih znanstvenikov in najranljivejših držav, da so zaradi podnebnih sprememb na robu izumrtja. Odštevanje do COP26 v Glasgowu trenutno bolj zaznamuje skrb držav zaradi rasti cen energentov na svetovnih trgih kot podnebno segrevanje.
V kontekstu podnebnega boja je zato pomembno še eno sporočilo iz Gretinega govora: ljudem na oblasti ne smemo več dopuščati, da odločajo, kaj je politično mogoče.
