Bolj ko bomo migali, težje nas bo ujel
Raziskav, visokih strokovnih kongresov in drugih razprav na temo, kako odkriti, se spopasti in premagati hudo bolezen, alzheimerjevo demenco, je po svetu vse več.
Odpri galerijo
Tudi v Sloveniji: v ponedeljek bodo o tej bolezni razpravljali in iskali rešitve na ZRC SAZU. Žal pa številne raziskave še vedno ne dajejo zanesljivih rezultatov, po katerih bi lahko optimistično sklepali, da bo svet to bolezen kmalu premagal ali jo imel »pod nadzorom« z res dovolj učinkovitimi prijemi in zdravili. A ni treba obupati. Raziskave in tudi vsakdanje življenje ljudi potrjujejo preprosto logiko: čim dlje bomo migali, z možgani in nogami, dlje bomo zdravi. Tudi v glavi.
Kot ugotavljajo tudi naši strokovnjaki, ki so sodelovali na nedavnem svetovnem kongresu o alzheimerjevi bolezni v Los Angelesu, znanje o tej uničujoči bolezni še ni dalo učinkovitih rezultatov. Trenutno je na svetu več kot 50 milijonov ljudi obolelih za alzheimerjevo demenco, napovedi za prihodnost pa niso optimistične.
Strokovnjaki poudarjajo, da je vzrok za slabo obvladovanje in slabo učinkovito zdravljenje te bolezni še vedno pomanjkljivo prepoznavanje – tako vzrokov za nastanek te hude bolezni kot mehanizmov za njen razvoj. Zato je tudi »čiščenje« možganov na podlagi »raziskovalnih« zdravil bolj ali manj (ne)uspešno. Na primer, tudi ko so pri bolnikih uspešno počistili škodljive beljakovine amiloid beta, se stanje pacientov ni izboljšalo. Gotovo bodo morali družba in odločevalci resno obravnavati opomin stroke, da se vse te raziskave v primerjavi z različnimi raziskavami številnih vrst raka izvajajo prepozno. Preizkušanje učinka zdravil pri obolelih se po mnenju strokovnjakov začne prepozno – ko je bolezen že precej razvita.
Hudih težav, kakršne povzroča alzheimerjeva bolezen, praviloma nimajo pogosto aktivni ljudje, na primer pohodniki. Strokovnjaki zato vedno znova poudarjajo, kako pomembno zdravilo proti njej je zdrav življenjski slog: redna telovadba, zdrava prehrana, redno učenje in naprezanje možganov od otroštva. To je preprosta logika, ki pa ni izvedljiva, če možganov in nog ne spustimo na telovadbo.
Kot ugotavljajo tudi naši strokovnjaki, ki so sodelovali na nedavnem svetovnem kongresu o alzheimerjevi bolezni v Los Angelesu, znanje o tej uničujoči bolezni še ni dalo učinkovitih rezultatov. Trenutno je na svetu več kot 50 milijonov ljudi obolelih za alzheimerjevo demenco, napovedi za prihodnost pa niso optimistične.
Preizkušanje učinka zdravil pri obolelih se po mnenju strokovnjakov začne prepozno – ko je bolezen že precej razvita.
Strokovnjaki poudarjajo, da je vzrok za slabo obvladovanje in slabo učinkovito zdravljenje te bolezni še vedno pomanjkljivo prepoznavanje – tako vzrokov za nastanek te hude bolezni kot mehanizmov za njen razvoj. Zato je tudi »čiščenje« možganov na podlagi »raziskovalnih« zdravil bolj ali manj (ne)uspešno. Na primer, tudi ko so pri bolnikih uspešno počistili škodljive beljakovine amiloid beta, se stanje pacientov ni izboljšalo. Gotovo bodo morali družba in odločevalci resno obravnavati opomin stroke, da se vse te raziskave v primerjavi z različnimi raziskavami številnih vrst raka izvajajo prepozno. Preizkušanje učinka zdravil pri obolelih se po mnenju strokovnjakov začne prepozno – ko je bolezen že precej razvita.
Hudih težav, kakršne povzroča alzheimerjeva bolezen, praviloma nimajo pogosto aktivni ljudje, na primer pohodniki. Strokovnjaki zato vedno znova poudarjajo, kako pomembno zdravilo proti njej je zdrav življenjski slog: redna telovadba, zdrava prehrana, redno učenje in naprezanje možganov od otroštva. To je preprosta logika, ki pa ni izvedljiva, če možganov in nog ne spustimo na telovadbo.