Državni turistični kotel
Zakaj vendar vlada ni prej sprejela načrta za uresničevanje strategije razvoja slovenskega turizma.
Odpri galerijo
Foto Jure Eržen/Delo
Nedorečenost in kaotičnost glede uresničevanja strategije razvoja slovenskega turizma, ki smo jo spremljali vse od lanske pomladi, je na koncu pripeljalo do tega, kar se je potihem pričakovalo. Ker vlada ni pravočasno dorekla načrta, kako uresničiti to strategijo, je v strahu, da bi Istrabenzovi hotele pristali v rokah nezaželenih kupcev, z dekretom posegla v prodajni postopek ter slabi banki je ukazala, da naj ga ustavi in hotele podržavi.
Strategija slovenskega turizma, ki predvideva združitev osmih turističnih družb pod okriljem Slovenskega državnega holdinga (SDH), je bila na predlog gospodarskega ministra Zdravka Počivalška sprejeta že jeseni 2017. Zato se logično postavlja vprašanje, zakaj vlada ni prej sprejela načrta za njeno uresničevanje in naredila finančnih izračunov tega projekta. V tem primeru ji ne bi bilo treba s paničnimi odločitvami v zadnjem trenutku rušiti konkurenčnih prodajnih postopkov, potencialni vlagatelji pa s tem ne bi po nepotrebnem izgubljali časa in denarja. Navsezadnje so bili tudi pogoji za zaseg delnic Istrabenz Turizma, na katere se zdaj sklicuje vlada, izpolnjeni že konec novembra lani.
Seveda je del problema tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), kjer se že mesece ni vedelo ne kdo pije ne kdo plača, kar je odpiralo prostor za uveljavljanje različnih interesov. To se med drugim kazalo tudi v tem, da se je dostop do Istrabenzovih hotelov prodajalo kar na dveh koncih – Istrabenz je prodajal Istrabenz Turizem, slaba banka pa je hkrati prodajala terjatve do Istrabenza, ki so bile zavarovane z delnicami Istrabenz Turizma.
Kot je razumeti, DUTB do ukaza vlade nima zadržkov in ga bo izvršila. A slaba banka je sicer s 109 milijoni evrov terjatev daleč največja ne pa edina upnica Istrabenz holdinga, zato je vprašanje, kaj bodo rekli drugi upniki. Med njimi je tudi Gorenjska banka, ki jo obvladuje srbski poslovnež Miodrag Kostić. Prav on si zelo prizadeva kupiti tudi Istrabenzove hotele in prav pred njim jih hoče vlada med drugim zaščititi, zato bi utegnil Kostić Družbi za upravljanje terjatev bank pri zasegu delnic vsaj ponagajati, kar bi gotovo vse skupaj zavleklo. Pri tem lahko le upamo, da bo slaba banka pri tokratnem zasegu delnic Istrabenz Turizma bolj spretna kot pred dobrimi tremi leti, ko si je te delnice neuspešno že poskušala prilastiti. Dolgotrajni spori okoli tega bi bili za Istrabenz Turizem gotovo slabi.
Država bo prek Save podržavila tudi Hotele Bernardin, razmišlja pa tudi o prevzemu Save, tako da bo v turističnem kotlu skupaj z drugimi družbami združila več kot polovico hotelski zmogljivosti v Sloveniji. Počivalšek podržavljanje hotelskih družb in trošenje davkoplačevalskega denarja za to upravičuje s tem, da so bili ti hoteli doslej neučinkovito upravljani, da so prepoceni, da jih je treba najprej prestrukturirati in prenoviti ter jih šele nato dražje prodati zasebnikom. S tem se v veliki meri strinjajo tudi poznavalci hotelske industrije pri nas, a hkrati se upravičeno bojijo, da bo korak do prodaje hotelov strateškim lastnikom trajal predolgo, s čimer bodo hoteli izgubljali. Izkušnje namreč kažejo, da v naši državi precej bolj enostavno družbe podržavljati kot privatizirati.
Strategija slovenskega turizma, ki predvideva združitev osmih turističnih družb pod okriljem Slovenskega državnega holdinga (SDH), je bila na predlog gospodarskega ministra Zdravka Počivalška sprejeta že jeseni 2017. Zato se logično postavlja vprašanje, zakaj vlada ni prej sprejela načrta za njeno uresničevanje in naredila finančnih izračunov tega projekta. V tem primeru ji ne bi bilo treba s paničnimi odločitvami v zadnjem trenutku rušiti konkurenčnih prodajnih postopkov, potencialni vlagatelji pa s tem ne bi po nepotrebnem izgubljali časa in denarja. Navsezadnje so bili tudi pogoji za zaseg delnic Istrabenz Turizma, na katere se zdaj sklicuje vlada, izpolnjeni že konec novembra lani.
Seveda je del problema tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), kjer se že mesece ni vedelo ne kdo pije ne kdo plača, kar je odpiralo prostor za uveljavljanje različnih interesov. To se med drugim kazalo tudi v tem, da se je dostop do Istrabenzovih hotelov prodajalo kar na dveh koncih – Istrabenz je prodajal Istrabenz Turizem, slaba banka pa je hkrati prodajala terjatve do Istrabenza, ki so bile zavarovane z delnicami Istrabenz Turizma.
Kot je razumeti, DUTB do ukaza vlade nima zadržkov in ga bo izvršila. A slaba banka je sicer s 109 milijoni evrov terjatev daleč največja ne pa edina upnica Istrabenz holdinga, zato je vprašanje, kaj bodo rekli drugi upniki. Med njimi je tudi Gorenjska banka, ki jo obvladuje srbski poslovnež Miodrag Kostić. Prav on si zelo prizadeva kupiti tudi Istrabenzove hotele in prav pred njim jih hoče vlada med drugim zaščititi, zato bi utegnil Kostić Družbi za upravljanje terjatev bank pri zasegu delnic vsaj ponagajati, kar bi gotovo vse skupaj zavleklo. Pri tem lahko le upamo, da bo slaba banka pri tokratnem zasegu delnic Istrabenz Turizma bolj spretna kot pred dobrimi tremi leti, ko si je te delnice neuspešno že poskušala prilastiti. Dolgotrajni spori okoli tega bi bili za Istrabenz Turizem gotovo slabi.
Država bo prek Save podržavila tudi Hotele Bernardin, razmišlja pa tudi o prevzemu Save, tako da bo v turističnem kotlu skupaj z drugimi družbami združila več kot polovico hotelski zmogljivosti v Sloveniji. Počivalšek podržavljanje hotelskih družb in trošenje davkoplačevalskega denarja za to upravičuje s tem, da so bili ti hoteli doslej neučinkovito upravljani, da so prepoceni, da jih je treba najprej prestrukturirati in prenoviti ter jih šele nato dražje prodati zasebnikom. S tem se v veliki meri strinjajo tudi poznavalci hotelske industrije pri nas, a hkrati se upravičeno bojijo, da bo korak do prodaje hotelov strateškim lastnikom trajal predolgo, s čimer bodo hoteli izgubljali. Izkušnje namreč kažejo, da v naši državi precej bolj enostavno družbe podržavljati kot privatizirati.
