Eksperiment

Vznemirjenje, ki ga je rojevanje vlade v Rimu povzročilo v Evropi, je popolno, suverenistični vzgibi so dosegli eno najpomembnejših držav članic EU.
Fotografija: Bruselj z grozo opazuje Italijo in nastajanje vladne  ekipe, ki je v samem bistvu evroskeptična. FOTO: Andreas Solaro/AFP
Odpri galerijo
Bruselj z grozo opazuje Italijo in nastajanje vladne  ekipe, ki je v samem bistvu evroskeptična. FOTO: Andreas Solaro/AFP

Predsednik republike bo razmislil. Potem ko je v ponedeljek zvečer na Kvirinalu sprejel zmagovalca, prinesla sta mu predlog za prihodnjega premiera, si je Sergio Mattarella vzel kak dan časa. Luigi Di Maio in Matteo Salvini želita, da bi nemudoma potrdil njun predlog. Toda če sta sama razmišljala dva meseca in pol, potem najbrž tudi predsedniku pripada kak dan za refleksijo. V rokah ima vendar kapitalno odločitev in strankarska prvaka sta mu za vodenje vlade predlagala profesorja, ki ima reference najprestižnejših univerz na svetu, a je v politiki nepopisan list.

Za kako resen razmislek gre, je predsednik dal vedeti že s tem, da je na konzultacijah prvakoma, ki ju je sprejel vsakega posebej, dal v branje ustavni člen, ki definira vlogo in odgovornost ministrskega predsednika. To je akt brez precedensa. In vendar sorazmeren teži Mattarellove potrditve profesorja prava Giuseppeja Conteja za premiera in sploh celotne vlade ekipe. Predsednik ima razloge, da je zaskrbljen.

Vznemirjenje, ki ga je rojevanje vlade v Rimu povzročilo v Evropi, je popolno, suverenistični vzgibi so dosegli eno najpomembnejših držav članic EU. Bruselj z grozo opazuje Italijo in nastajanje ekipe, ki simpatizira z Rusijo, je v samem bistvu evroskeptična, spremenila bi pravila evroobmočja in priseljenske politike. Borze so zabeležile močan padec delnic italijanskih vrednostnih papirjev, razlika med donosnostjo italijanskih in nemških obveznic se povečuje.

V Rimu ne nastaja evropska desnosredinska vlada, ampak nekaj novega. Gledamo eksperiment. Združila sta se čudna populizma, ki sta raznovrstna, povezali sta se politični sili, ki sta bili v kampanji zagrizeni tekmici, v en dokument sta se zlila programa, ki sta nekompatibilna. Po 72 dneh sta Di Maio in Salvini sprevidela, da nista neobhodna: vnovične volitve bi bile tvegane, čas se je iztekel. Nakar sta v nekaj dneh nahitro izpogajala vse.

Dilema je, kako lahko shaja takšna vlada, koliko časa lahko traja. Verjetno je tvegana za oboje, Gibanje 5 zvezd v povezavi s skrajno desno Ligo izgublja svojo fiziognomijo, nemara tudi Liga. Vsekakor je v njunem sestavljanju vlade neskončna količina improviziranja, treba je pomisliti samo na prvotno verzijo koalicijskega dogovora z omembo izhoda iz evra in vznemirjenje, ki ga je povzročil. Vladna ekipa vzbuja dvome, še posebej minister za gospodarstvo. Paolo Savona, pri katerem vztraja Liga, ima nesporne strokovne reference, vendar velja za nasprotnika evra, pravzaprav za teoretika izhoda iz evra.

Vprašanje ostaja, koliko manevrskega prostora ima Mattarella, njegova vloga je večidel formalna. Italija je bila vedno laboratorij. Četrt stoletja po politični revoluciji, ki jo je po hladni vojni uprizoril Berlusconi in pometel s t. i. prvo republiko, se spet kaže kot prostor eksperimentiranja.