Konec heca
Brez korenitih sprememb v prometu Slovenija ne bo nikoli dosegla evropskega cilja.
Odpri galerijo
Heca je konec. Karikatura Marko Kočevar/Delo
Slovenija bo predvidoma morala povečati delež obnovljivih virov energije v njeni končni bruto porabi do leta 2030 na več kot 30 odstotkov, če je za Evropsko unijo kot celoto predviden 32-odstotni delež. To je konec iluzij, da je slovenska energetika še naprej vzorno stabilna, saj to temelji na velikih hidroelektrarnah, večinoma zgrajenih še v nekih predprejšnjih sistemih. Začeti bo treba resno vlagati v nove tehnologije.
Brez korenitih sprememb v prometu Slovenija ne bo nikoli dosegla evropskega cilja. Promet mora biti na elektriko ali vodik, ta pa morata biti proizvedena iz obnovljivih virov. Nujni so vložki v učinkovit javni prevoz, tudi če je treba poseči v potne stroške.
Najdlje so povezave sončnih elektrarn s polnilnicami za avtomobile, kar bi lahko bila velika priložnost za slovenska podjetja. Dokler se količina prometa ne zmanjša, bi lahko del energije dobili tudi iz malih vetrnih elektrarn, ki jih poganja veter mimovozečih vozil. Tretja rešitev je več plavajočih hidroelektrarn. Seveda vse ob pametnih omrežjih in sistemih vodenja, tudi na območjih, kjer se daljnovodov ne splača graditi.
A agencija za energijo zmanjšuje donos elektrodistribucij, ki ga te porabijo za naložbe. Omrežja bo treba okrepiti, tako za več obnovljivih virov kot za električne avtomobile in toplotne črpalke za ogrevanje. Pametno upravljanje bo znižalo stroške, a je treba sisteme uvesti. Rešitve prihajajo pospešeno. Kdor ve, kam se vse premika, lahko to izkoristi za nove poslovne modele. Prehod je namreč lahko priložnost, ne le breme. Imamo proizvajalce in dovolj znanja za svetovni trg, le obrniti se bo treba bistveno hitreje.
Bencin in dizel sta energenta v končni porabi, njun delež je z 1,1 milijona avtomobilov v slovenski porabi nadpovprečno velik.
Brez korenitih sprememb v prometu Slovenija ne bo nikoli dosegla evropskega cilja. Promet mora biti na elektriko ali vodik, ta pa morata biti proizvedena iz obnovljivih virov. Nujni so vložki v učinkovit javni prevoz, tudi če je treba poseči v potne stroške.
Najdlje so povezave sončnih elektrarn s polnilnicami za avtomobile, kar bi lahko bila velika priložnost za slovenska podjetja. Dokler se količina prometa ne zmanjša, bi lahko del energije dobili tudi iz malih vetrnih elektrarn, ki jih poganja veter mimovozečih vozil. Tretja rešitev je več plavajočih hidroelektrarn. Seveda vse ob pametnih omrežjih in sistemih vodenja, tudi na območjih, kjer se daljnovodov ne splača graditi.
A agencija za energijo zmanjšuje donos elektrodistribucij, ki ga te porabijo za naložbe. Omrežja bo treba okrepiti, tako za več obnovljivih virov kot za električne avtomobile in toplotne črpalke za ogrevanje. Pametno upravljanje bo znižalo stroške, a je treba sisteme uvesti. Rešitve prihajajo pospešeno. Kdor ve, kam se vse premika, lahko to izkoristi za nove poslovne modele. Prehod je namreč lahko priložnost, ne le breme. Imamo proizvajalce in dovolj znanja za svetovni trg, le obrniti se bo treba bistveno hitreje.
