Leto monologa sosedov
Slovenija bi morala Avstrijcem takoj in »unilateralno« na stežaj odpreti svoja vrata.
Odpri galerijo
Tako kot v Sloveniji si tudi v Avstriji želijo, da bi čim več domačinov ostalo na počitnicah doma. Le nekoliko različne poti do tega cilja smo izbrali sosedje. FOTO: Jure Eržen/Delo
Po vseh pribežniških nadlogah in odcepitvah je moral priti še ta nebodigatreba od novega koronavirusa, da je spet pokazal, kako postajajo temelji evropske družine čedalje trhlejši. Že ob izbruhu pandemije so prebivalci nekaterih članic Evropske unije, ki jih je covid-19 najbolj prizadel, postali »nevarnejši« od drugih, države pa so v boju proti »tujemu« sovragu zaprle svoje meje, kakor da bi bil ta novi virus tako pameten, da vnaprej prepozna, kakšen potni list ima v žepu njegova potencialna žrtev. Schengenski odprti prostor, ki ga je priprla že begunska kriza, so prekrile nove železne zavese.
Če je bilo »nacionalistične« ukrepe v zmedenem času preprečevanja širjenja pandemije še mogoče upravičiti, pa zdaj, ko bi bilo treba pomagati najbolj prizadetim in vsesplošno karanteno postopno odpraviti, zanje v Uniji ni opravičila. »To zelo smrdi po izolacionizmu in zatohlem protekcionističnem vodenju države,« je že pred enim tednom komentator avstrijskega dnevnika Der Standard Walter Müller opisal namere svoje vlade, da bi odprla meje zgolj za nemške turiste, »Avstrijci pa bi se letos morali odpovedati počitnicam na morju in ostati doma, da bi napolnili domačo turistično bilanco«.
Nič se ni spremenilo od takrat, tudi vzrok za avstrijsko zavlačevanje, da bi z južno sosedo sklenili dogovor o »zdravem« prehajanju že prej »zamrznjene« schengenske meje, je še vedno ta, ki ga je navedel Müller. Na zdravstvene razloge se na Dunaju pač ne morejo sklicevati. S tem, da hoče avstrijska vlada svojim državljanom odrediti domače počitnice, je po komentatorjevem mnenju še enkrat dokazala, da se počasi odmika od evropske ideje. To najbrž drži, a res je tudi, da Avstrijce, tudi tiste, ki se sami prav tako požvižgajo na evropske vrednote, a si zelo želijo počitnic – in to na Jadranskem morju, ne bodo mogli dolgo zaustavljati na drugi strani meje. Slovenija bi zato morala severnim sosedom – ki jih je pred enim tednom najprej navdušila, ko je razglasila odprte meje za vse državljane EU, potem pa jih dva dni pozneje s ponovnim omejevanjem prehoda razočarala – takoj in »unilateralno« na stežaj odpreti svoja vrata.
Če je bilo »nacionalistične« ukrepe v zmedenem času preprečevanja širjenja pandemije še mogoče upravičiti, pa zdaj, ko bi bilo treba pomagati najbolj prizadetim in vsesplošno karanteno postopno odpraviti, zanje v Uniji ni opravičila. »To zelo smrdi po izolacionizmu in zatohlem protekcionističnem vodenju države,« je že pred enim tednom komentator avstrijskega dnevnika Der Standard Walter Müller opisal namere svoje vlade, da bi odprla meje zgolj za nemške turiste, »Avstrijci pa bi se letos morali odpovedati počitnicam na morju in ostati doma, da bi napolnili domačo turistično bilanco«.
Preberite tudi: Avstrijci z vojsko branijo svoj turizem
Nič se ni spremenilo od takrat, tudi vzrok za avstrijsko zavlačevanje, da bi z južno sosedo sklenili dogovor o »zdravem« prehajanju že prej »zamrznjene« schengenske meje, je še vedno ta, ki ga je navedel Müller. Na zdravstvene razloge se na Dunaju pač ne morejo sklicevati. S tem, da hoče avstrijska vlada svojim državljanom odrediti domače počitnice, je po komentatorjevem mnenju še enkrat dokazala, da se počasi odmika od evropske ideje. To najbrž drži, a res je tudi, da Avstrijce, tudi tiste, ki se sami prav tako požvižgajo na evropske vrednote, a si zelo želijo počitnic – in to na Jadranskem morju, ne bodo mogli dolgo zaustavljati na drugi strani meje. Slovenija bi zato morala severnim sosedom – ki jih je pred enim tednom najprej navdušila, ko je razglasila odprte meje za vse državljane EU, potem pa jih dva dni pozneje s ponovnim omejevanjem prehoda razočarala – takoj in »unilateralno« na stežaj odpreti svoja vrata.
