Zgolj zakon zaposlenim ne bo prinesel darila v obliki solastništva

Minister Luka Mesec je bil danes zelo zadovoljen. Vlada je tik pred parlamentarnimi počitnicami v poslanske klopi poslala predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev.

Delavci bodo lahko lastniki podjetij postali prek zadruge

Ta naj bi prinesel sistemsko ureditev za vzpostavitev solastništva zaposlenih prek zadruge, hkrati pa naj bi lastnikom podjetij brez naslednikov omogočil prenos deleža na zaposlene. Največji vložek delavca naj bi znašal 300 evrov, nakup naj bi se financiral z denarnim tokom podjetja, zakon naj bi preprečeval koncentracijo vpliva posameznikov, država pa bo z davčnimi olajšavami in drugimi ukrepi spodbujala vzpostavljanje tovrstnega lastništva.

Po oceni ministrstva za solidarno prihodnost se bo v prihodnjem desetletju upokojila več kot četrtina lastnikov v sektorju malih in srednjih podjetij, zato je takšna možnost zanje gotovo dobrodošla.

Tudi številne prakse notranjega lastništva kažejo, da podjetja na ta način lahko uspešno poslujejo. Seveda pa zgolj zakon zaposlenim ne bo prinesel darila v obliki solastništva, takšna podjetja bodo namreč morala vzpostaviti tudi finančno konstrukcijo, ki bo vključenim delavcem oziroma zadrugi omogočala odplačevanje odkupa.

V Sloveniji imamo z notranjim lastništvom različne izkušnje. V postopku lastninjenja podjetij v 90. letih prejšnjega stoletja so zaposleni prek družb pooblaščenk ali neposredno že postali pomembni solastniki družb, a so nato te deleže večinoma prodali. Pozneje se je notranje lastništvo ožjega kroga vzpostavljalo prek menedžerskih odkupov, ki prav tako niso bili uspešni.

Podjetja, ki jim je v vseh teh letih vendarle uspelo ohraniti eno od oblik notranjega lastništva, pa so se izkazala za stabilnejša od tistih, ki so ves čas na prepihu. A kljub temu opažajo določene težave, ki jih zakon o delavskih zadrugah ne bo rešil.

Državni sekretar je včeraj po seji vlade poudaril, da je omenjeno lastništvo prek zadruge le ena od možnosti, kar nedvomno drži, zato ne bi bilo slabo, če bi država razmislila tudi o spodbudah za druge oblike delavskega solastništva.

Denimo pri nagrajevanju z opcijami ali udeležbi pri dobičku. Te so bile, denimo, že usklajene s socialnimi partnerji, a očitno ni dovolj politične volje za njihovo sprejetje.