S 300 evri do delavskega solastništva v podjetjih

Ministrstvi za solidarno prihodnost in za delo sta pripravili pravni okvir za solastništvo delavcev v podjetjih. Gre za predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev. »Zakon uvaja enega od možnih modelov, cilj zakona pa je spodbujanje lastništva zaposlenih, ki se kaže kot koristno, poleg tega pa naslavlja tudi problem nasledstva v podjetjih,« je povedal državni sekretar Klemen Ploštajner. Zakon bo v javni obravnavi do 6 junija.

Udeležba pri dobičku nasedla na davčnih čereh

Ploštajner je dodal, da je v svetu in v Sloveniji lastništvo zaposlenih zelo zaželena praksa in kaže številne pozitivne učinke, tako na zaposlene kot na poslovodstvo in lokalno okolje.

Državni sekretar Igor Feketija je pojasnil, da solastništvo zaposlenih prinaša številne prednosti, kot so višje plače zaposlenih, višja produktivnost podjetij, večja odpornost teh družb v krizi, lažje ohranjanje talentov in manjša fluktuacija kadrov. Poleg tega delavsko solastništvo prinaša alternativno možnost za reševanje vprašanja nasledstva v malih in srednjih podjetjih.

»Zaradi demografskih sprememb v gospodarstvu je za Slovenijo v prihodnjih letih pomembno razvojno vprašanje, ali reševanje izziva lastniškega nasledstva prepustiti izključno finančnim skladom in konkurenčnim podjetjem ali zagotoviti širši nabor lastniškega prestrukturiranja in podpreti tudi tiste rešitve, ki bodo na družbeno odgovoren in učinkovit način okrepile slovensko gospodarstvo,« navaja predlagatelj.

Koncentracija lastništva ne bo možna

Predlog zakona tako ureja enega od modelov delavskega solastništva, in sicer omogoča, da se lastnik prostovoljno odloči za prodajo delnega ali celotnega deleža podjetja zaposlenim prek namenske pravne osebe oziroma lastniške zadruge delavcev. Namen zadruge naj bi bil izključno pridobivanje, upravljanje in razpolaganje s kapitalsko naložbo v družbi v imenu zaposlenih, nakup pa se bo financiral z denarnim tokom podjetja, in ne s prihranki delavcev.

V lastniško družbo se bo lahko vključil vsak, ki je v podjetju zaposlen vsaj eno leto, zgornja meja obveznega deleža pa bo po zakonu znašala 300 evrov. V zadrugo bo moralo biti vključenih vsaj 75 odstotkov vseh zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo. Zakon tudi preprečuje interno trgovanje z deleži med zaposlenimi, zaradi česar se lastništvo ne more skoncentrirati v rokah posameznikov.

V Sloveniji je ta model lastništva že dalj časa prisoten, vendar se število delavcev, ki so lastniki gospodarske družbe, v kateri so zaposleni, v številnih družbah zmanjšuje, ker model ni regulativno urejen, poleg tega nima ustrezne davčne obravnave. Med znana podjetja z notranjim lastništvom sodita na primer Domel in Gorenjski glas.

In kaj bo novi model pomenil za družbe, ki to že imajo? Ploštajner je za Delo pojasnil, da bo predvidena shema prostovoljna. Se pa z zakonom naslavljajo tudi izzivi podjetij, ki v lastništvu že imajo zaposlene kot neposredne lastnike. Ko se ti upokojijo, se lahko njihov interes spremeni: »Ta model pa omogoča, da so delavci posredno vpeti v lastništvo le, dokler so zaposleni.«

Davčne spodbude

Zakon prinaša tudi določene davčne spodbude. Lastnik bo imel v primeru prodaje deleža lastniški zadrugi nižjo davčno stopnjo na kapitalski dobiček, tako da bo lahko ta konkurirala finančnim investitorjem ali konkurenčnim podjetjem. Izplačila članom bodo za čas članstva obdavčena kot dividende, ob izstopu pa se bo davčna stopnja izenačila z davčno stopnjo za izplačilo kapitalskega dobička, torej bo padajoča glede na leto članstva v lastniški zadrugi.

Hkrati po Feketijevih besedah že potekajo pogovori za oblikovanje finančnih instrumentov za financiranje teh nakupov. Kot ga je razumeti, bi to lahko bili evropski socialni sklad, Evropska investicijska banka, SID banka … saj evropska komisija to podpira. Šlo bi lahko tako za posojila kot za nepovratna sredstva.