Delavci bodo lahko lastniki podjetij postali prek zadruge

Predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki ga je danes sprejela vlada, prinaša podlage za delavsko solastništvo prek zadruge. Predlog po tako imenovanem modelu ESOP uvaja sistemsko ureditev za solastništvo zaposlenih, hkrati pa ponuja možnost urejanja lastniškega nasledstva v podjetjih, kjer to ni urejeno. V gospodarstvu opozarjajo, da bi morala država spodbujati tudi druge oblike delavskega solastništva, ne le modela prek zadruge.

S 300 evri do delavskega solastništva v podjetjih

Minister za delo Luka Mesec je dejal, da zakon v Slovenijo prinaša najboljši sistem notranjega lastništva. Predlog zakona predvideva, da se lahko lastnik prostovoljno odloči za prodajo delnega ali celotnega deleža podjetja zaposlenim prek namenske pravne osebe oziroma lastniške zadruge delavcev. V lastniško družbo se bo lahko vključil vsakdo, ki je v podjetju zaposlen, zgornja meja obveznega deleža pa bo po zakonu znašala 300 evrov in se bo lahko vplačala v denarju. Pri tem bo moralo biti v zadrugo vključenih vsaj 75 odstotkov vseh zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo.

Namen zadruge naj bi bilo izključno pridobivanje, upravljanje in razpolaganje s kapitalsko naložbo v družbi v imenu zaposlenih, nakup pa se bo financiral z denarnim tokom podjetja, in ne s prihranki delavcev. Tudi odgovornost članov za obveznosti lastniške zadruge bo po zadružnih pravilih izključena.

Varovalke proti koncentraciji

Vsak član bo imel en glas. Zakon vsebuje tudi varovalke, ki naj bi preprečevale interno trgovanje z deleži med zaposlenimi in s tem koncentracijo lastništva v rokah posameznikov. Članstvo v lastniški zadrugi preneha s koncem delovnega razmerja člana v matični družbi, s smrtjo, prenehanjem lastniške zadruge ali z izstopom. Izključitev člana lastniške zadruge ni mogoča. Poleg obveznega zadružnega deleža bodo lahko člani vplačali tudi prostovoljne deleže, ki pa ne bodo prinašali dodatnih glasov.

Predlog zakona predvideva določene davčne spodbude tako pri nakupu kot pri prodaji lastniških deležev, tudi za zaposlene. Zakon še predvideva, da država izvaja ukrepe za razvoj in krepitev lastniških zadrug, ki jih lahko financira s proračunskim ali evropskim denarjem.

Menjava generacij

»Zakon o lastniški zadrugi delavcev prinaša pravno podlago za v Sloveniji drugačno obliko lastništva, obliko, ki prinaša obvladovanje kapitala v roke zaposlenih in s tem prednosti tudi širši družbi. Predvsem bo v pomoč številnim družbam v Sloveniji, kjer je ravno zdaj čas za menjavo generacij (od osamosvojitve je pač preteklo toliko let) in nimajo urejenega nasledstva. Predlagane rešitve pa bodo uporabne tudi za naše podjetje, saj prinašajo določene spodbude in potreben pravni okvir za primerno obravnavo takih podjetij s strani institucij,« pravi Peter Kosin iz visokotehnološkega podjetja Inea, kjer imajo model ESOP.

Želijo si še drugih spodbud

Minister Mesec je izpostavil dober primer Domela, kjer imajo že od sredine 90. let notranje lastništvo, s katerim imajo dobre izkušnje. Predsednik uprave Domela Matjaž Čemažar je za Delo povedal, da omenjeni zakon za njihovo podjetje vsaj na kratek rok ne bo uporaben. »Kot razumem, predlagani zakon targetira predvsem manjša družinska podjetja, kjer lastniki nimajo naslednikov in bi lastništvo na ta način lahko prenesli na zaposlene,« pravi. Dodaja, da je to le en model spodbujanja notranjega lastništva, bi si pa želeli, da bi država spodbujala tudi druge načine notranjega lastništva. Predvsem si želijo spremembo zakona o dohodnini, ki davčno kaznuje prodajo delnic iz sklada lastnih delnic.

Sonja Šmuc iz podjetja Dewesoft, kjer imajo prav tako razvito solastništvo zaposlenih, pravi, da bodo zakon, ko bo sprejet, preučili, in da bi si tudi oni želeli, da bi vlada tudi z drugimi ukrepi spodbujala notranje lastništvo. Pri tem izpostavlja predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki je že dve leti usklajen s socialnimi partnerji, a ga vlada še ni sprejela.