V nadaljevanju preberite:

Libanonci in Libanonke so vajeni, da se jih ves čas postavlja v katastrofične, apokaliptične scenarije. Vajeni so, da se jih odpisuje vnaprej in se jih, brez pretirane zaskrbljenosti, narava stvari, opisuje kot kritično ogrožene živalske vrste. In to dejansko vse od konca državljanske vojne (1975–1990), ko je opustošena država počasi začela rasti iz ruševin. Takšnih in drugačnih.