Nogometne volitve
Na nogometni Mont Everest se ni mogoče vzpeti po bližnjici, odločajo le znanje na igrišču, vizija in sreča.
Odpri galerijo
Po mnenju večine bi morala naslov prvaka osvojiti Brazilija. KARIKATURA: Marko Kočevar
Napočil je vrhunec nogometne štiriletke, svetovno prvenstvo bo ustavilo čas tudi pri nas. Slovenija je vpeta v Svetovno nogometno zvezo (Fifo) najmanj tako močno kot v Združene narode (ZN), v krovno evropsko hišo Uefo pa močneje kot v Evropsko unijo. Če bi ZN in EU obravnavala Slovence enakopravno kot Fifa in Uefa, bi v Alpah nemara poznali dve Švici …
Mundial je tudi zato »naš« najmanj toliko kot nedavne volitve v državni zbor, med njima pa je več podobnosti. Oba vrhunca demokracije organizirajo vsaka štiri leta, v obeh primerih je to merjenje moči med številnimi strankami in tako mundial kot predvolilni čas lahko označimo za enomesečni šov pred TV-kamerami.
Svetovno prvenstvo in naše volitve vendarle loči več razlik. Ne nazadnje je lažje priti v slovenski državni zbor kot na svetovno prvenstvo: v parlament se je prebilo devet od 25 strank (36 odstotkov), Rusijo bo spoznalo le 32 od 211 nogometnih reprezentanc (15 odstotkov), ki so se podale na trnovo pot kvalifikacij. Nogometna družina na leto ustvari prihodke v vrednosti dvakratnika slovenskega BDP, toda to ni ključna razlika med najbolj razširjenim športom, katerega vrhunec bo trajal od 14. junija do 15. julija v Rusiji, in slovensko politično realnostjo.
Prav tako nogometne »volitve« ne odstopajo od konvencionalnih zgolj po volilni udeležbi, ki je v nogometnem primeru stoodstotna. Lahko bi našteli več razlik med nogometom in politiko. Napovedi in ankete izpred začetka mundiala se pozneje le izjemoma izkažejo za pravilne. Bomo videli, kako se bodo obnesle letos, po mnenju večine bi morala naslov prvaka osvojiti Brazilija.
In največja razlika med nogometom in politiko? V reprezentancah igrajo najboljši kadri, ki jih imajo v posameznih državah … Na nogometni Mont Everest se ni mogoče vzpeti po bližnjici, nikogar ni namreč mogoče premagati z blefom, odločajo le znanje na igrišču, vizija in sreča, ki pregovorno spremlja hrabre in najboljše. To je glavno sporočilo letošnjih nogometnih volitev.
Mundial je tudi zato »naš« najmanj toliko kot nedavne volitve v državni zbor, med njima pa je več podobnosti. Oba vrhunca demokracije organizirajo vsaka štiri leta, v obeh primerih je to merjenje moči med številnimi strankami in tako mundial kot predvolilni čas lahko označimo za enomesečni šov pred TV-kamerami.
Svetovno prvenstvo in naše volitve vendarle loči več razlik. Ne nazadnje je lažje priti v slovenski državni zbor kot na svetovno prvenstvo: v parlament se je prebilo devet od 25 strank (36 odstotkov), Rusijo bo spoznalo le 32 od 211 nogometnih reprezentanc (15 odstotkov), ki so se podale na trnovo pot kvalifikacij. Nogometna družina na leto ustvari prihodke v vrednosti dvakratnika slovenskega BDP, toda to ni ključna razlika med najbolj razširjenim športom, katerega vrhunec bo trajal od 14. junija do 15. julija v Rusiji, in slovensko politično realnostjo.
Prav tako nogometne »volitve« ne odstopajo od konvencionalnih zgolj po volilni udeležbi, ki je v nogometnem primeru stoodstotna. Lahko bi našteli več razlik med nogometom in politiko. Napovedi in ankete izpred začetka mundiala se pozneje le izjemoma izkažejo za pravilne. Bomo videli, kako se bodo obnesle letos, po mnenju večine bi morala naslov prvaka osvojiti Brazilija.
In največja razlika med nogometom in politiko? V reprezentancah igrajo najboljši kadri, ki jih imajo v posameznih državah … Na nogometni Mont Everest se ni mogoče vzpeti po bližnjici, nikogar ni namreč mogoče premagati z blefom, odločajo le znanje na igrišču, vizija in sreča, ki pregovorno spremlja hrabre in najboljše. To je glavno sporočilo letošnjih nogometnih volitev.
