Prvi kompromis

Matej Tonin je odigral odlično šahovsko partijo. Iz igralca, ki je moral stati nekoliko v ozadju, saj na volitvah ni dosegel želenega rezultata, je stopil v prvo vrsto, in to v velikem slogu. Prek celotne barvne mavrice, ki po novem sedi v državnem zboru, mu je uspelo dobiti 80 glasov podpore, torej od vseh, razen Levice. Korak je tudi dobro piarovsko zapakiral, kot rešitelj, ki je pomagal presekati gordijski vozel, prevzel odgovornost, presegel blokovske delitve v dobro Slovenije.

Čeprav gre za funkcijo, ki v resnici politično ni prav zelo pomembna. Predlagala ga je levosredinska peterica, lahko pa je računal tudi na relativno zmagovalko volitev SDS, saj se z njimi o oblikovanju koalicije pogovarjajo oboji. Tudi z izjavami si tako Tonin kot drugi predstavniki NSi puščajo odprta vrata na obe strani. Stranka, ki je 3. junija dobila sedem poslancev in bila šele šesta, se je tako pozicionirala močneje, kot bi ji omogočal zgolj rezultat.

Predstavnikom levosredinskih strank medtem ni uspelo prav suvereno odgovarjati na pripombe, ali ni to poraz, da se niso zmogli poenotiti okrog enega imena iz lastnih vrst niti v tej fazi pogovorov.

Čeprav je bilo po skoraj plebiscitarni potrditvi prvega med poslanci slišati besede o prvem koraku k politični stabilnosti v Sloveniji in pozive, naj modrost prevlada pred individualizmom, naj se umaknejo egi in sklepajo kompromisi, se zdi pot do oblikovanja izvršne veje oblasti še dolga.

Država je brez vlade s polnimi pooblastili že od marca, je spomnil tudi predsednik republike Borut Pahor, vprašanj, ki čakajo na rešitve, pa vse več. V prihodnjih dneh se bo bolj jasno pokazalo, kdo bo znal najbolje peljati naslednje poteze. Od tod naprej pa bo vse odvisno od politične spretnosti vseh glavnih akterjev.