Razkošje dodatkov in kruta realnost
Kar nam slika statistika, so razmeroma nizka stopnja brezposlenosti, višje pokojnine in plače. Kaj pa bo prinesla realnost brez ukrepov?
Odpri galerijo
Povprečno je javni uslužbenec marca 2021 zaslužil skoraj 19 odstotkov več kot marca 2020. FOTO: Javornik Dejan/Delo
Sedemdnevno povprečje števila okužb, delež cepljenih in obremenjenost bolnišnic ter tudi mnenje strokovne skupine za covid-19 nakazujejo, da ni več potrebe po tem, da bi vlada podaljšala razglasitev epidemije, ki v tem drugem valu traja neprekinjeno že od 19. oktobra. Številni ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19 so temeljito zarezali v življenje slehernega, več kot 4000 ljudi je boj z boleznijo izgubilo. Skoraj 220.000 zaposlenih je vsaj v določenem obdobju prejemalo nadomestilo za čakanje na delo doma, več deset tisoče samozaposlenih je potrebovalo mesečni temeljni dohodek, veliko podjetij v dejavnostih, ki so morale zapreti vrata, pa jih tudi ne bo več odprlo.
Po finančni plati pa za vse, ne glede na to, da so bili v istem čolnu v boju proti virusu, leto še zdaleč ni bilo enako. Predsednik vlade Janeza Janša je pred kratkim zapisal, da so se plače zvišale za šest odstotkov, pokojnine pa za približno štiri. Dvig pokojnin je precej podcenil – od februarja leta 2020 do januarja letos so usklajevanja skupaj nanesla 7,9 odstotka. Glede plač pa, kot je sklepati iz podatkov ministrstva za javno upravo in statističnega urada, se kaže kar precej velika ločnica med javnim in zasebnim sektorjem. Številka, ki jo je navedel premier, šest odstotkov, velja za povprečje zasebnega sektorja, pri čemer niso upoštevana nadomestila tistim, ki so na čakanju.
Javni sektor pa se lahko pohvali s precej višjimi indeksi. Povprečno je javni uslužbenec marca 2021 zaslužil skoraj 19 odstotkov več kot marca 2020, skupna plačna masa se je povečala za več kot petino. Po vladnih podatkih, so zdravniki in policisti povprečno dobili nakazano za skoraj tretjino več kot leto prej. Za znaten delež teh zneskov so »zaslužni« krizni dodatki, ki so določeni v kolektivni pogodbi, in tudi tisti, ki jih je v PKP dodala še vlada. Do zdaj je državna blagajna zanje namenila že več kot 600 milijonov evrov.
Kar nam zdaj slika statistika, so razmeroma nizka stopnja brezposelnosti, ki jo je delno mogoče pripisati tudi čakanju na delo, višje pokojnine in v določenih panogah precej višje plače. Kakšni pa bodo indeksi v prihodnjih mesecih? Kaj bo prinesla realnost brez ukrepov?
Po finančni plati pa za vse, ne glede na to, da so bili v istem čolnu v boju proti virusu, leto še zdaleč ni bilo enako. Predsednik vlade Janeza Janša je pred kratkim zapisal, da so se plače zvišale za šest odstotkov, pokojnine pa za približno štiri. Dvig pokojnin je precej podcenil – od februarja leta 2020 do januarja letos so usklajevanja skupaj nanesla 7,9 odstotka. Glede plač pa, kot je sklepati iz podatkov ministrstva za javno upravo in statističnega urada, se kaže kar precej velika ločnica med javnim in zasebnim sektorjem. Številka, ki jo je navedel premier, šest odstotkov, velja za povprečje zasebnega sektorja, pri čemer niso upoštevana nadomestila tistim, ki so na čakanju.
Javni sektor pa se lahko pohvali s precej višjimi indeksi. Povprečno je javni uslužbenec marca 2021 zaslužil skoraj 19 odstotkov več kot marca 2020, skupna plačna masa se je povečala za več kot petino. Po vladnih podatkih, so zdravniki in policisti povprečno dobili nakazano za skoraj tretjino več kot leto prej. Za znaten delež teh zneskov so »zaslužni« krizni dodatki, ki so določeni v kolektivni pogodbi, in tudi tisti, ki jih je v PKP dodala še vlada. Do zdaj je državna blagajna zanje namenila že več kot 600 milijonov evrov.
Kar nam zdaj slika statistika, so razmeroma nizka stopnja brezposelnosti, ki jo je delno mogoče pripisati tudi čakanju na delo, višje pokojnine in v določenih panogah precej višje plače. Kakšni pa bodo indeksi v prihodnjih mesecih? Kaj bo prinesla realnost brez ukrepov?
