Rezerve na trgu dela
Ni smiselno, da mladi silijo na magisterij. Priložnosti za vstop na trg dela bo lahko kmalu težja.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Trg dela je izčrpan, brezposelnost je rekordno nizka, kažejo najnovejši, septembrski podatki. Konec septembra je bilo registriranih 73.781 brezposelnih, kar je 2,8 odstotka manj kot avgusta in 8,9 odstotka manj kot septembra lani. Tradicionalno se oktobra na zavod za zaposlovanje prijavijo tisti, ki končajo izobraževanje, zato se bodo podatki za prihodnji mesec nekoliko poslabšali, a zgoditi se ne bi smelo nič bistvenega.
Če potegnemo črto: v Sloveniji imamo naravno brezposelnost, službo imajo vsi, ki to želijo, brez dela so tisti, na katere se je zgrnilo več negativnih dejavnikov, denimo zmanjšana zdravstvena zmožnost, slaba izbira poklica ali študija in še kaj. Na splošno pa velja – to smo pisali večkrat – da kadra primanjkuje.
Kako naj zaposlovalci dobijo kader, je bilo eno ključnih vprašanj na minulem Managerskem kongresu. Kje so rezerve? Sam vidim dva bazena. Prvi je večja aktivacija starejših iskalcev zaposlitve, drugi šolski sistem. Morda se zdi kruto, a dobronamerna zakonska zaščita starejših delavcev prav tem škodi pri ponovnem vstopu na trg dela. Že zaradi dodatka za minulo delo so dražji od mlajših kolegov. Niso redka podjetja, ki v koš mečejo vse prijave iskalcev nad 40 let.
Drugi rezervni bazen pa je v izobraževalnih ustanovah. Če je v preteklosti veljalo, da se študij in šolanje podaljšujeta, ker mladina nima kje delati, je zdaj drugače. Ni nobenega razloga, da bi mladi ljudje silili na magisterij, po prvi bolonjski stopnji naj si takoj poiščejo službo. Manj vpisanih v izobraževanje sicer pomeni manj denarja za izobraževalne ustanove, ampak to je že druga zgodba. Razmere na trgu dela se hitro menjavajo, če smo še pred nekaj leti pisali, da služb ni, jih je zdaj dovolj. Vsak skrbi za svojo kariero in izgubljena leta na univerzi se znajo maščevati. Mogoče čez dve leti ne bo več tako samoumevno dobiti službo.
Če potegnemo črto: v Sloveniji imamo naravno brezposelnost, službo imajo vsi, ki to želijo, brez dela so tisti, na katere se je zgrnilo več negativnih dejavnikov, denimo zmanjšana zdravstvena zmožnost, slaba izbira poklica ali študija in še kaj. Na splošno pa velja – to smo pisali večkrat – da kadra primanjkuje.
Preberite tudi:
Več kot 5000 prijav za 307 delovnih mest v Luki
Več kot 5000 prijav za 307 delovnih mest v Luki
Kako naj zaposlovalci dobijo kader, je bilo eno ključnih vprašanj na minulem Managerskem kongresu. Kje so rezerve? Sam vidim dva bazena. Prvi je večja aktivacija starejših iskalcev zaposlitve, drugi šolski sistem. Morda se zdi kruto, a dobronamerna zakonska zaščita starejših delavcev prav tem škodi pri ponovnem vstopu na trg dela. Že zaradi dodatka za minulo delo so dražji od mlajših kolegov. Niso redka podjetja, ki v koš mečejo vse prijave iskalcev nad 40 let.
Drugi rezervni bazen pa je v izobraževalnih ustanovah. Če je v preteklosti veljalo, da se študij in šolanje podaljšujeta, ker mladina nima kje delati, je zdaj drugače. Ni nobenega razloga, da bi mladi ljudje silili na magisterij, po prvi bolonjski stopnji naj si takoj poiščejo službo. Manj vpisanih v izobraževanje sicer pomeni manj denarja za izobraževalne ustanove, ampak to je že druga zgodba. Razmere na trgu dela se hitro menjavajo, če smo še pred nekaj leti pisali, da služb ni, jih je zdaj dovolj. Vsak skrbi za svojo kariero in izgubljena leta na univerzi se znajo maščevati. Mogoče čez dve leti ne bo več tako samoumevno dobiti službo.
