Tanka linija med poplavo in sušo
Izziv je velika količina relativno majhnih vlog na vpogled.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Banke v Sloveniji so se znašle v precej neprijetnem položaju. Po eni strani se poskušajo znebiti obsega vlog gospodinjstev, a hkrati si ne želijo, da bi se vloge zmanjšale. Tega drugega bi jih moralo biti prav strah. Vloge so ključni steber bančnega poslovanja, za katerega si ne morejo privoščiti, da se zamaje. Že manjše nenadno zmanjšanje vlog, bi sprožilo preplah.
Banke so vse od osamosvojitve neaktivno spremljale naložbe gospodinjstev in so v posameznih obdobjih celo zavirale razvoj drugih vrst naložb. Posledica takšnega odnosa pa je, da imajo prebivalci zelo veliko nezaupanja v vse, kar ni denar (k temu sta pripomogla tudi finančna kriza in odnos države), slabo strukturo naložb in skromne donose.
Banke imajo preveč denarja, hkrati pa je relativno skromno zanimanje za posojila, zato težko aktivno upravljajo svoje premoženje. Da je mera polna, Banka Slovenije že opozarja na hitro rast posameznih segmentov zadolževanja gospodinjstev, kar še otežuje delo bank v vlogi finančnega posrednika.
In treba je pripomniti, da imajo prebivalci, v primerjavi z zahodnoevropskimi državami, precej manjše zaupanje v bančni sistem in dolgo zgodovino varčevanja v tujih devizah (seveda v domačih »trezorjih«). Posledično je precej večja verjetnost za umik sredstev iz bank v primeru, če banke začnejo zaračunavati negativne obresti.
Kako se bodo banke lotile tega klobčiča, bomo videli kmalu. Ena od možnosti je enak pristop kot pri podjetjih, torej zaračunavanje negativnih obresti za večje vloge na vpogled. A za razliko od podjetij je pri prebivalcih takšnih zneskov relativno malo, zato je vprašanje, ali ne bi bilo bolje te primere reševati individualno, namesto z regulatornim ukrepom.
Izziv je velika količina relativno majhnih vlog na vpogled. Tistih, ki jih varčevalci zdaj ne vežejo, ker je donos premajhen, da bi se s tem ukvarjali. Negativne obresti na te zneske bi seveda povečale oportunitetni zaslužek in gospodinjstva spodbudile, da svoje prihranke vežejo, a po drugi strani so prav vloge manjših vrednosti tiste, ki bodo prve »odkorakale« iz bank v domače predale. In tega noče nihče.
Banke so vse od osamosvojitve neaktivno spremljale naložbe gospodinjstev in so v posameznih obdobjih celo zavirale razvoj drugih vrst naložb. Posledica takšnega odnosa pa je, da imajo prebivalci zelo veliko nezaupanja v vse, kar ni denar (k temu sta pripomogla tudi finančna kriza in odnos države), slabo strukturo naložb in skromne donose.
Banke imajo preveč denarja, hkrati pa je relativno skromno zanimanje za posojila, zato težko aktivno upravljajo svoje premoženje. Da je mera polna, Banka Slovenije že opozarja na hitro rast posameznih segmentov zadolževanja gospodinjstev, kar še otežuje delo bank v vlogi finančnega posrednika.
In treba je pripomniti, da imajo prebivalci, v primerjavi z zahodnoevropskimi državami, precej manjše zaupanje v bančni sistem in dolgo zgodovino varčevanja v tujih devizah (seveda v domačih »trezorjih«). Posledično je precej večja verjetnost za umik sredstev iz bank v primeru, če banke začnejo zaračunavati negativne obresti.
Kako se bodo banke lotile tega klobčiča, bomo videli kmalu. Ena od možnosti je enak pristop kot pri podjetjih, torej zaračunavanje negativnih obresti za večje vloge na vpogled. A za razliko od podjetij je pri prebivalcih takšnih zneskov relativno malo, zato je vprašanje, ali ne bi bilo bolje te primere reševati individualno, namesto z regulatornim ukrepom.
Izziv je velika količina relativno majhnih vlog na vpogled. Tistih, ki jih varčevalci zdaj ne vežejo, ker je donos premajhen, da bi se s tem ukvarjali. Negativne obresti na te zneske bi seveda povečale oportunitetni zaslužek in gospodinjstva spodbudile, da svoje prihranke vežejo, a po drugi strani so prav vloge manjših vrednosti tiste, ki bodo prve »odkorakale« iz bank v domače predale. In tega noče nihče.
