V službi iskanja upanja, ne zaposlitve
Težko je priti na zavod za zaposlovanje. Še posebno če veš, da si boš moral delo poiskati sam.
Odpri galerijo
Na zavodu za zaposlovanje je bilo leta 2013 prijavljenih 124.015 brezposelnih. Lani jih je bila dobra tretjina manj, zavod pa je imel 68 zaposlenih več, skupaj 1016 ljudi. FOTO: Uroš Hočevar
Trenutno se za 2518 prostih delovnih mest, objavljenih na spletni strani državnega zavoda za zaposlovanje, poteguje 73.965 registriranih brezposelnih. Njihovo število se zadnjih pet let znižuje, trend se nadaljuje tudi letos. Medtem je na zavodu za zaposlovanje vse več zaposlenih.
Na zavodu za zaposlovanje je bilo leta 2013 prijavljenih 124.015 brezposelnih. Lani jih je bila dobra tretjina manj, zavod pa je imel 68 zaposlenih več, skupaj 1016 ljudi. Glede na opravljene ure jih je bilo sedem manj kot leta 2013, kar pomeni, da so v število 1016 zaposlenih všteti tudi vsi na porodniškem dopustu in dolgotrajnem bolniškem dopustu. Ljudje, ki prihajajo po pomoč na zavod za zaposlovanje, iščejo prav to – trajno zaposlitev, da bodo nekoč lahko odšli na porodniški dopust in ne bodo v strahu zaradi morebitne bolezni.
Čeprav ime ustanove daje slutiti, da naj bi brezposelnim poiskali službo, pravzaprav ni tako. Okoli 80 odstotkov brezposelnih namreč potrebuje neko vrsto pomoči pri iskanju zaposlitve. Eni niso vešči dela z danes vseprisotno tehnologijo, nekateri po nekaj letih neaktivnosti niso več zmožni delati osem ur, in to v hujšem tempu, kot je bil, ko so odšli s trga dela. Zavod naj bi jim pomagal, da bodo spet sposobni delati. Tega ne počne sam, svoj piskrček so pristavila številna podjetja, nevladne organizacije, šole in tako dalje.
Čeprav je vsem jasno, da jim zavod očitno ne bo našel službe, je uradno z zavodom za zaposlovanje zadovoljna večina. Delodajalci za določene brezposelne, ki jih zaposlijo z zavoda, lahko dobijo subvencije. Letos bo za to namenjenih kar 36,1 milijona evrov. Ministrstvo ugotavlja, da je zavod primerljiv z drugimi po Evropi, brezposelni pa so mu v ocenah namenili 3,73 od ocene 5. Malo manj zadovoljni so le tisti, ki so višje izobraženi.
Ima torej zavod za zaposlovanje le neprimerno ime? So uporabniki zavedeni, saj polni upanja pričakujejo, da bodo teden dni po obisku zavoda imeli službo, dobijo pa zgolj zaposlitveni načrt in navodilo, naj spremljajo oglase za zaposlitev? Miroljub Ignjatović pravi, da če hočemo, da bi zavod personalizirano iskal zaposlitev, bi potrebovali še več ljudi.
Morda bi bilo bolj učinkovito, če bi najprej poskrbeli za že zaposlene na zavodu. Več kot petina jih namreč meni, da nima dovolj splošnega znanja. Tem bi morda pomagala menjava, lahko začasna, varne javne službe. Morda bi lahko preizkusili javna dela. Ali delali v kakšnem zasebnem podjetju, kamor sami pošiljajo brezposelne. In bi morda ugotovili, da četudi jih nimajo v svoji evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, to ne pomeni, da se tam nepravilnosti ne dogajajo. Morda bi včasih zadostovalo že nekaj osnovnega spoštovanja in razumevanja. Da je težko priti na zavod. Še posebno če veš, da si boš moral delo poiskati sam.
Na zavodu za zaposlovanje je bilo leta 2013 prijavljenih 124.015 brezposelnih. Lani jih je bila dobra tretjina manj, zavod pa je imel 68 zaposlenih več, skupaj 1016 ljudi. Glede na opravljene ure jih je bilo sedem manj kot leta 2013, kar pomeni, da so v število 1016 zaposlenih všteti tudi vsi na porodniškem dopustu in dolgotrajnem bolniškem dopustu. Ljudje, ki prihajajo po pomoč na zavod za zaposlovanje, iščejo prav to – trajno zaposlitev, da bodo nekoč lahko odšli na porodniški dopust in ne bodo v strahu zaradi morebitne bolezni.
Čeprav ime ustanove daje slutiti, da naj bi brezposelnim poiskali službo, pravzaprav ni tako. Okoli 80 odstotkov brezposelnih namreč potrebuje neko vrsto pomoči pri iskanju zaposlitve. Eni niso vešči dela z danes vseprisotno tehnologijo, nekateri po nekaj letih neaktivnosti niso več zmožni delati osem ur, in to v hujšem tempu, kot je bil, ko so odšli s trga dela. Zavod naj bi jim pomagal, da bodo spet sposobni delati. Tega ne počne sam, svoj piskrček so pristavila številna podjetja, nevladne organizacije, šole in tako dalje.
Čeprav je vsem jasno, da jim zavod očitno ne bo našel službe, je uradno z zavodom za zaposlovanje zadovoljna večina. Delodajalci za določene brezposelne, ki jih zaposlijo z zavoda, lahko dobijo subvencije. Letos bo za to namenjenih kar 36,1 milijona evrov. Ministrstvo ugotavlja, da je zavod primerljiv z drugimi po Evropi, brezposelni pa so mu v ocenah namenili 3,73 od ocene 5. Malo manj zadovoljni so le tisti, ki so višje izobraženi.
Ima torej zavod za zaposlovanje le neprimerno ime? So uporabniki zavedeni, saj polni upanja pričakujejo, da bodo teden dni po obisku zavoda imeli službo, dobijo pa zgolj zaposlitveni načrt in navodilo, naj spremljajo oglase za zaposlitev? Miroljub Ignjatović pravi, da če hočemo, da bi zavod personalizirano iskal zaposlitev, bi potrebovali še več ljudi.
Morda bi bilo bolj učinkovito, če bi najprej poskrbeli za že zaposlene na zavodu. Več kot petina jih namreč meni, da nima dovolj splošnega znanja. Tem bi morda pomagala menjava, lahko začasna, varne javne službe. Morda bi lahko preizkusili javna dela. Ali delali v kakšnem zasebnem podjetju, kamor sami pošiljajo brezposelne. In bi morda ugotovili, da četudi jih nimajo v svoji evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, to ne pomeni, da se tam nepravilnosti ne dogajajo. Morda bi včasih zadostovalo že nekaj osnovnega spoštovanja in razumevanja. Da je težko priti na zavod. Še posebno če veš, da si boš moral delo poiskati sam.
