Blaguško jezero so gradili za ribnik

Moj prispevek k temu jezeru je bila zgraditev prve dovozne ceste do njegovega jezu.
Fotografija: Zamisel o tem jezeru je nastala v glavah bratov Kreft iz Biserjan, kmeta Vlada in politika Ivana, španskega borca. FOTO OSTE BAKAL
Odpri galerijo
Zamisel o tem jezeru je nastala v glavah bratov Kreft iz Biserjan, kmeta Vlada in politika Ivana, španskega borca. FOTO OSTE BAKAL

Na prvem programu Radia Slovenija je bila 4. septembra na sporedu zanimiva oddaja o Blaguškem jezeru v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Povedano je bilo, da gre za umetno jezero, ki je bilo zgrajeno v letih do 1963 zaradi namakanja nižje ležečih poljskih površin. Danes to jezero predstavlja turistični biser v pretežno kmetijski pokrajini.

K povedanemu po radiu bi rad dodal nekaj drobnih utrinkov ob nastajanju jezera. Zamisel o tem jezeru je nastala v glavah bratov Kreft iz Biserjan, kmeta Vlada in politika Ivana, španskega borca. Moj prispevek k temu jezeru je bila zgraditev prve dovozne ceste do njegovega jezu. V letih od 1963 do 1968 sem kot gozdarski inženir služboval na oddelku gozdarstva v radgonskem kombinatu in skrbel tudi za gozdne ceste. Izkoristil sem možnost, da sem na južnem bregu jezera skozi gozd speljal prvo makadamsko cesto na jezerski jez. Na jezu sem takrat tudi srečal politika Ivana Krefta, ki je tam kot obiskovalec preživljal svoj nekajdnevni dopust. Poklepetala sva. Zaupal mi je, da je brnenje »mojega« buldožerja na cesti trenutno zanj najlepša melodija v tem samotnem miru. Je znak, da se gradi in dela. Brez tega ni napredka. Najprej bo to ribnik, kasneje tudi možnost za namakanje polj, je povedal. Brez slednjega ne bi bilo sredstev za ribnik. Omenil je tudi, da je on levičar (borec), njegov brat pa desničar (takrat radgonski podžupan), kar je v politiki dobro za vse primere.

Še danes to drži, da so gradili ribnik, in to na površini 12 hektarov, ki se je počasi spreminjal v turistično jezero današnjega razkošja. Kar precej let je to vodno zajetje služilo samo kot ribnik, za katerega je skrbel Vlado Kreft, ki se je vsak dan s kolesom prevažal iz Biserjan k jezeru, kjer je preganjal in lovil krivolovne ribiče. Ker tega nadzora v celoti ni mogel obvladati sam, se je dogovoril z domačinom, da mu pri tem pomaga. No, kmalu so vsi ljudje v okolici vedeli, samo V. Kreft ne, da je njegov pomočnik največji krivolovec. Počilo je! Najbolj v samem Kreftu.

Tudi črno kroniko pozna ta ribnik, ki je postal jezero. Največja globina vode sega do 15 metrov. Zaradi stalnega dotoka vode po potoku je ta voda v globini zelo mrzla. Kmečki fantje in dekleta so se pogosto po težkem kmečkem delu v poletni vročini prihajali zvečer kopat, skakali v vodo in marsikateri (preveč jih je bilo!) je ostal v globini zaradi šoka v mrzli vodi. Danes je gotovo vse bolj civilizirano in varno. Vsaka stvar ima svojo zgodovino v dobrem in slabem, tudi v resnem in smešnem, kakor je povedano.

Kot vidite, se na tej vodi prepleta nekaj ljudske modrosti (ribe) in nekaj politične modrosti (gradnja).

Preberite še:

Komentarji: