Cerkniško jezero in načrtovano novo naselje ob njem

Kdo v Sloveniji ne pozna Cerkniškega jezera in lepe Cerkniške doline? Znamenito presihajoče jezero poznajo in raziskujejo že od antike. Zdaj ga pozna svetovna znanstvena javnost. Ne zgolj speleologi, temveč tudi biologi, ekologi in drugi, saj je eno največjih slovenskih mokrišč z izredno pisanostjo rastlin in živali.

Leta 2006 je Notranjski regijski park dobil veliko finančnih sredstev za renaturalizacijo in zaščito narave iz programa LIFE. S tem denarjem so odkupili 250 hektarov zemljišč. Ta obširni prostor je namenjen trajnemu varstvu značilnih rastlin in živali. No, in prav tu, sedem metrov od zaščitenega prostora, hoče cerkniška občina zgraditi novo naselje z vso potrebno infrastrukturo. Kot da bi žabe, kačji pastirji, jezerske orhideje in marsikaj drugega poznali naše človeške meje! To je osrednja problematika, o kateri bi želela spregovoriti.

Privabiti turiste, hkrati pa zavarovati ta divji biser

Jezero je bilo in je tako zame kot za veliko Cerkničanov in vse številnejše obiskovalce veličastno razkošje, prostor oddiha in navdiha. Ogorčena sem, prizadeta, da hočejo prav tu, tik ob jezeru, ki je tudi poplavno območje in ni bilo nikoli namenjeno gradnji, graditi luksuzno naselje. Na tem območju vasi Lipsenj je nekaj starih naseljencev, ki se z novogradnjo ne strinjajo. Župan meni, da so to pač vikendaši, ki bi radi imeli mir. To razumem kot diskreditacijo vaščanov, ki so upravičeni do svojega mnenja, brutalen poseg v naravo pa zanje pomeni tudi degradacijo načina in kakovosti življenja. Tak brezobzirni poseg pa ne razburja samo nekaj vaščanov, ampak vse nas, ki živimo ob jezeru. Peticijo Cerkniškega jezera ne damo nas je podpisalo že 700 občanov, marsikdo pa je ob takem načinu poseganja v naravo že apatičen ali pa se boji javno izpostavljati. Ali ne poteka vse na že znan način? Občina in zasebni investitor nameravata vse izpeljati potiho, brez celovite presoje vpliva na okolje, brez strokovnih podlag in predvsem brez javne razprave.

Oceani so polni plastike, zemlja je izčrpana, polna pesticidov, zrak je onesnažen, da zaradi pljučnih bolezni umre že več ljudi kot zaradi kajenja. FOTO: Eržen Jure/Delo

Tehnologija in trg sta v zadnjih desetletjih omogočila višji življenjski standard, celo luksuz. S takim hitrim razvojem, z našim smrtonosnim napredkom pa smo že dodobra zasvinjali, opustošili in usmradili svoje okolje. Oceani so polni plastike, zemlja je izčrpana, polna pesticidov, zrak je onesnažen, da zaradi pljučnih bolezni umre že več ljudi kot zaradi kajenja. Izumrlo je že 65 odstotkov vretenčarjev, 75 odstotkov žuželk in vsak dan se seznam hitro podaljšuje.

Judovsko-krščanska mitologija pravi, da je bog ustvaril nebo in zemljo, moškega in žensko in ju blagoslovil: »Razmnožujta se in si podredita vse, kar leta, plava, pleza, skače in hodi na zemlji.« Smrtonosni mit. Karkoli se bo zgodilo živalim in rastlinam, se bo zgodilo tudi človeku.

Februarja letos je bila v Rimu svetovna konferenca o biodiverziteti, ki se je je udeležilo 200 držav. Zbrali so 200 milijard dolarjev, še posebno za zaščito mokrišč. Največje še kolikor toliko neokrnjeno slovensko mokrišče je Cerkniško jezero. Zelo me zanima, koliko denarja je dobila občina in čemu je namenjen. Župan, svetniki in uslužbenci so v službi nas davkoplačevalcev, zato nam morajo polagati račune in nam odgovarjati za svoja dejanja.

Upravljanje voda: V dobrih 50 letih je izginilo 83 odstotkov mokrišč

In navsezadnje. Cerknica ima status mesta, videti pa je kot zanikrna vas. Samo sredi mesta je vsaj šest propadajočih hiš, veliko bolje ni tudi v objezerskih vaseh. Zakaj občina ne namenja pozornosti ter denarja obnovi in gradnji na tem območju? Kapitalski mastodont bi požrl vse. Nič mu ni sveto. Ne naša življenja, ne naše zdravje, ne naši otroci, ki se po pravici imenujejo generacija brez prihodnosti.

Zato pozivam vse, ki vam je mar za čisto in zdravo okolje in življenje naših potomcev, da se pridružite civilni iniciativi Cerkniškega jezera ne damo.

Prste stran od jezera, čarovniški vajenci!

Celo drevesa so se v knjigi Gospodar prstanov uprla zlu. Pa se ne bi jaz?

***

Zdenka Steiger, Cerknica

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.