Kdo je kriv za epidemijo – vlada ali ljudstvo?(3)

Za svoje zdravje sem v prvi vrsti odgovoren sam, šele potem drugi in vlada, taka ali drugačna.
Fotografija: Nekateri ne upoštevajo ukrepov zaradi pomanjkljivosti in nedoslednosti vlade in zaradi nasprotovanja vladi; mnogi zato, ker jim je udobneje in bolj veselo, če se ukrepov ne držijo. Foto Igor Mali/Slovenske novice
Odpri galerijo
Nekateri ne upoštevajo ukrepov zaradi pomanjkljivosti in nedoslednosti vlade in zaradi nasprotovanja vladi; mnogi zato, ker jim je udobneje in bolj veselo, če se ukrepov ne držijo. Foto Igor Mali/Slovenske novice

Na moje pismo bralca z uredniškim naslovom Kdo je kriv za epidemijo – vlada ali ljudstvo? je 7. februarja v Pismih bralcev in odmevih odgovoril mag. Ivan Ketiš.

Odločno zatrjuje, da je po njegovem izključni krivec za slabo obvladovanje epidemije vlada, trenutna vlada. Navedel je vse napake, ki so jih storili vlada ali njeni funkcionarji. Večino tega je res, nekaj napak in nedoslednosti sem navedel tudi sam. Nekaterim očitkom dr. Ketiša bi lahko ugovarjal, a to ni bistveno. Med nama je razlika v pogledu na celoto. Njegov pogled je zataknjen za vlado, meni gre v prvi vrsti za to, da bi ljudje, in med njimi jaz sam, preživeli to kugo, ne glede na to, kdo trenutno vlada in kaj vlada počne.

Moje gledanje ni strankarskopolitično motivirano. Ne zavzemam se za JJ, nisem pa tudi med zagnanimi nasprotniki te koalicijske vlade, ki se je znašla v nezavidljivem položaju in ga rešuje, kakor ve in zna, mogoče res daleč od idealne predstave o dobrem vladanju in kriznem upravljanju. Srečuje pa se tudi z ostro opozicijo, v parlamentu in zunaj njega. Če uvede ukrepe, ji očitajo, da uvaja diktaturo, če jih sprosti, ji očitajo populizem. Razumem, da se mnogi v gospodarstvu in javnih službah srečujejo s težavami, pri katerih jim vlada ni v pomoč in jih njene spremenljive odredbe spravljajo ob živce. So tudi razlike v položaju in doživljanju ljudi, ki so odgovorni za organizacije, in med ljudmi na medosebni in osebni ravni. Ne polagam upov v kako novo mavrično koalicijo.

Za svoje zdravje sem v prvi vrsti odgovoren sam, šele potem drugi in vlada, taka ali drugačna. Spremljal sem medije, bil pa sem v prvi vrsti pozoren na to, kar so pisali in povedali zdravniki, tako člani vladne zdravstvene svetovalne skupine kot drugi. Dojemal sem jih kot verodostojne ljudi, ki pa so sami v neznani in nepredvidljivi situaciji. Vsi so že takoj v začetku svetovali varovalne ukrepe in jih pojasnili – in do zdaj teh ukrepov v grobih potezah niso preklicali. Veljajo povsod po svetu. Ustvaril sem si svojo predstavo o naravi te spremenljive in selektivne bolezni in kolikor je v moji moči, upoštevam priporočene ukrepe. Pri tem uporabljam tudi svojo pamet, kolikor je imam, in ne sprašujem, ali je na Golovcu dovoljeno ali prepovedano nositi masko, da bi razkrinkaval nedoslednosti vlade.

Tako bi lahko ravnal vsak državljan te sprte države. Ljudje niso brez svoje pameti, da bi morali čakati le na odredbe vlade, da bi vedeli, kako ravnati. V večini niso odvisni od avtoritete, razen tistih, ki so pretirano ubogljivi ali nespametno uporniški in pikolovski, kadar je treba kaj očitati »višjim« ali oblasti. Vendar se zdravstvenih priporočil ne držijo vsi. Hitro testiranje je ugotovilo velik odstotek okuženih, ki so se dotlej svobodno sprehajali, čeprav so sumili, da so okuženi. Neka anketa (Sledilnik idr.) je pred prazniki ugotovila, da je kar tretjina vprašanih kljub drugačnemu priporočilu teden pred anketiranjem obiskala koga zunaj svojega gospodinjstva.

Nekateri ne upoštevajo ukrepov zaradi pomanjkljivosti in nedoslednosti vlade in zaradi nasprotovanja vladi; mnogi zato, ker jim je udobneje in bolj veselo, če se ukrepov ne držijo, posebno še, ker vidijo, da bolezen za mnoge ni usodna. Žal za premnoge je.

Preberite še:

Komentarji: