
Neomejen dostop | že od 14,99€
V sredo, 9. julija, sem se kot običajno od doma odpravil na sprehod v park Tivoli. Že na začetku pri kopališču Tivoli pa me je dočakalo žalostno stanje.
Nadaljevalo se je vso pot do Tivolskega bajerja in nazaj. Po močnem deževju, ki je poplavilo tudi podvoze na Celovški in Drenikovi, so bile tudi peščene sprehajalne poti po parku na več mestih globoko razrite po močnih nalivih. To ni bilo prvič, ker to opažam kar pogosto.
Na žalost pa to ni posledica kakšne višje sile, kot rečejo v zavarovalnici, ali celo podnebnih sprememb, kot pravijo meteorologi. Rekel bi, da je to v veliki meri posledica malomarnega, nepravočasnega vzdrževanja meteornih jaškov, peskolovov ter jarkov.
Pred leti sem na naslov »Pobude meščanov« naslovil pobudo, da se pravočasno očistijo zamašeni peskolovi na sprehajalni poti nad bivšim hotelom Bellevue.
Dobil pa sem prijazen odgovor, da je čiščenje po planu predvideno čez nekaj mesecev. Nalivi seveda niso čakali nekaj mesecev, ampak so prišli prej in razrili pot, tako da jo je bilo potem treba kot investicijo v celoti obnoviti.
Ko beseda kmet še ni bila slabšalni pojem in smo poznali pojem kmečka pamet, so kmetje na svojih poteh po vsakem nalivu in že med njim hiteli čistit jarke. Obstajal je izraz »bajžanje«. Večina zasebnih lastnikov in večina manjših krajev to počne še vedno.
Videti pa je, da smo v glavnem mestu države članice Evropske unije bolj pametni in raje počakamo, da voda poti uniči, potem pa jih z raznimi »kohezijskimi sredstvi« zgradimo na novo.
Če sem že omenil kmete, bi rekel, da nam pri vzdrževanju parka Tivoli manjka zdrave kmečke pameti.
***
Blaž Pišek, Ljubljana.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
Komentarji