MIZŠ nadaljuje politiko odvračanja ljudi od pedagoškega poklica

Ministra pozivamo, naj opravi razpravo o spremembah pogojev za napredovanje z ravnatelji, strokovnimi delavci in sindikatom.
Fotografija: MIZŠ si predstavlja, da bomo vsi strokovni delavci (od vrtca do srednje šole) točke za napredovanje pridobivali tudi z objavami znanstvenih člankov. FOTO SHUTTERSTOCK
Odpri galerijo
MIZŠ si predstavlja, da bomo vsi strokovni delavci (od vrtca do srednje šole) točke za napredovanje pridobivali tudi z objavami znanstvenih člankov. FOTO SHUTTERSTOCK

 

Poleti 2020 je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), takrat pod vodstvom dr. Simone Kustec, predlagalo nekaj sprememb pogojev za napredovanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v nazive (ki ne prinesejo le višje plače, ampak tudi možnost dodatnih rednih delovnih obveznosti, npr. mentoriranje pripravnikov). V svoji stalni maniri je dr. Kustec takrat ignorirala vse – strokovne delavce, ravnatelje, Sviz ... Z glavo skozi zid so zaostrili pogoje za napredovanje, verjetno s ciljem, da bi manj ljudi napredovalo v najvišji naziv, država pa bi za plače porabila manj denarja. Mimogrede, statistika je takrat pokazala, da je le okoli deset odstotkov vseh strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v državi doseglo najvišji naziv, medtem ko je bil delež zaposlenih v najvišjem nazivu v državni upravi okoli 90 odstotkov. Torej, kljub temu da je bilo v celotnem sistemu malo zaposlenih v najvišjem nazivu, so napredovanje še otežili. Letošnje poletje se zgodba ponavlja.

Dr. Igor Papič (minister je namreč podpisan pod predlogom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o napredovanju zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja v nazive) je naredil ogromen korak naprej v poskusu upočasnjevanja napredovanja strokovnih delavcev. Prva težava je, da je tako kot nekdanja ministrica to naredil skoraj skrivoma. Resda je predlog javno objavljen na portalu E-demokracija, a koliko »običajnih« državljanov redno pregleduje ta portal? Sploh v času dopustov. Ni bilo zaslediti, da bi glede tega predloga prej potekal kakršen koli dialog med deležniki v vzgoji in izobraževanju. Lahko torej domnevamo, da je julijski termin objave predloga strateški, da maksimalno zmanjša odziv strokovnih delavcev, ki so na dopustu.

Še večjo težavo pa predstavlja vsebina predloga. Priložen je spremni dopis, ki naj bi obrazložil spremembe, a je tako skop in splošen, da mu težko rečemo obrazložitev. Pravi razlog za spremembe nam tako ni znan. MIZŠ si predstavlja, da bomo vsi strokovni delavci (od vrtca do srednje šole) točke za napredovanje pridobivali tudi z objavami znanstvenih člankov (do zdaj smo jih lahko s strokovnimi članki v pedagoških revijah), vendar pa pravilnik tega, kaj po njegovem mnenju znanstveni članek sploh je, nikjer ne definira. Kdo in kako bo v takšnem upravnem postopku presojal, kaj je strokovni in kaj znanstveni članek? Sploh v vzgoji in izobraževanju, kjer se združujejo vsa znanstvena področja s svojimi specifikami strokovnega diskurza. Druga večja vsebinska sprememba se dotika pridobivanja točk s prispevki na mednarodnih konferencah. V predlogu je zapisano: 4 točke za samostojno predstavitev v tujem jeziku na plenarnem delu mednarodnega kongresa ali konference z vsebinskim delom v obsegu vsaj 6 ur in z udeležbo najmanj tretjine aktivnih udeležencev iz vsaj petih tujih držav; vrednoti se izvedba ene predstavitve na plenarnem delu posameznega kongresa ali konference v trajanju najmanj 20 minut ter z objavo celotne predstavitve v tujem jeziku v zborniku kongresa ali konference. MIZŠ je v ta del pravilnika poseglo že leta 2020. A očitno s takratno zaostritvijo niso uspeli, zato ta del dodatno otežuje. Tako »dodelanega« pogoja glede prispevkov na mednarodnih konferencah nimajo niti visokošolski učitelji, v vzgoji in izobraževanju pa ga nameravajo uvesti po celotni vertikali – od vrtcev do srednjih šol. Veljal bo torej za vse strokovne delavce, ki lahko napredujejo v naziv, ne glede na njihovo stopnjo izobrazbe in izkušnje s pisanjem znanstvenih člankov.

Že nekaj let zaposleni v vzgoji in izobraževanju opažamo pomanjkanje določenih kadrov. Stanje je iz leta v leto slabše (za nekatere predmete novih kadrov tako rekoč ni več), MIZŠ pa glede tega ne naredi nič. Poskušali so s ponovno uvedbo t. i. pedagoških štipendij, a sistemu to skorajda ne bo pomagalo, saj so bile štipendije razpisane za precej omejeno število profilov. Kadrovsko škodo vzgojno-izobraževalnemu sistemu je naredil že zloglasni Zujf, ministrstvo pa s takšnimi potezami, kot je zaostrovanje pogojev za napredovanje, le še priliva olje na ogenj.

Ministra pozivamo, da predlog sprememb umakne in opravi razpravo o spremembah pogojev za napredovanje z ravnatelji, strokovnimi delavci in sindikatom, torej s tistimi, ki dejansko vemo, kakšne so specifike tega dela.

Preberite še:

Komentarji: