Odcepitev in priključitev Primorske

Nekateri visoki italijanski politiki se še danes niso sprijaznili z izgubljenimi ozemlji po drugi vojni.
Fotografija: Ostanki italijanskih gorskih obmejnih kasarn ob nekdanji rapalski meji pod Bogatinom. FOTO: Blaž Močnik
Odpri galerijo
Ostanki italijanskih gorskih obmejnih kasarn ob nekdanji rapalski meji pod Bogatinom. FOTO: Blaž Močnik

V Londonu je bil 26. aprila 1915 sklenjen tajni londonski sporazum med Kraljevino Italijo ter Rusijo, Anglijo in Francijo, s katerim se je Italija v prvi svetovni vojni priključila silam antante.

Po tem sporazumu so na podlagi zahtev italijanskih iredentistov podpisniki Italiji obljubili Primorsko, Istro, Dalmacijo in Južno Tirolsko. Po prvi svetovni vojni so po 650 letih bivanja v habsburški monarhiji Primorska, Istra, Dalmacija in tudi Gorica,Trst in Južna Tirolska pristali v Kraljevini Italiji. Kasneje je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev s Kraljevino Italijo sklenila rapalski dogovor – nastala je rapalska meja, ki je obstajala do konca druge svetovne vojne. Sledilo je dvajset let fašizma in poitalijančevanja prebivalcev.

Leta 1947 je bila podpisana mirovna pogodba, ki je začela veljati 15. septembra 1947 in je Jugoslaviji vrnila del italijanskega rapalskega ozemlja. Trst, Gorica in veliko Slovencev je za vedno ostalo v Italiji. Republika Italija in SFR Jugoslavija sta dokončno uredili mejo 10. novembra 1975 s podpisom pogodbe v Osimu. Nekateri visoki italijanski politiki se še danes niso sprijaznili z veljavnimi dogovori in izražajo nostalgijo za izgubljenimi ozemlji.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in tudi z obmejnim sodelovanjem prebivalcev na obeh straneh nekdanje meje se odnosi počasi in vztrajno izboljšujejo in meja počasi izginja tudi v glavah, čeprav v Italiji praznujejo priključitev teh ozemelj Italiji po prvi svetovni vojni, v Sloveniji pa priključitev Sloveniji po drugi svetovni vojni.

Preberite še:

Komentarji: