Soliranje pri državni slovesnosti ob 27. aprilu (2)

Kaj se je pravzaprav zgodilo na Mali gori nad Ribnico spomladi leta 1941?
Fotografija:   Da je bila izbira kraja te proslave sporna, je najbrž jasno vsem – tako tistim, ki so ga izbrali, kot tistim, ki so nasprotovali proslavljanju praznika na tem mestu. Foto Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
  Da je bila izbira kraja te proslave sporna, je najbrž jasno vsem – tako tistim, ki so ga izbrali, kot tistim, ki so nasprotovali proslavljanju praznika na tem mestu. Foto Blaž Samec/Delo

Delo je 22. aprila na 3. strani objavilo članek z naslovom Soliranje pri državni slovesnosti ob 27. aprilu.

Ob najavi kraja proslave dneva upora proti okupatorju na Mali gori pri Ribnici na Dolenjskem in ob predstavitvi slik z lanske prireditve so bili odzivi razumljivi in pričakovani. Da je bila izbira kraja te proslave sporna, je najbrž jasno vsem – tako tistim, ki so ga izbrali, kot tistim, ki so nasprotovali proslavljanju praznika na tem mestu. Ob vsem tem pa je zato prav, da pogledamo nekaj dejstev o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo na tem mestu spomladi leta 1941.

Gre za prvi spopad z okupatorjem v Sloveniji po kapitulaciji Jugoslavije (17. aprila 1941), in to 13. maja 1941 na Mali gori pri Ribnici na Dolenjskem. Trije tigrovci Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik, ki so kakšen mesec po zlomu Jugoslavije preživeli v bivaku pri bližnjih Strugah, so se dan pred spopadom, torej 12. maja 1941, premaknili iz Strug v lesenjačo na Mali gori. Ni dokaza in tudi ni verjetno, da bi jih kdo izdal: patrulja karabinjerjev z nekaj jugoslovanskimi žandarji je naletela nanje. Padlo je nekaj strelov, in ko so Italijani dobili okrepitev, se je razvil spopad, v katerem sta bila ranjena Zelen, vojaški vodja Tigra, in Kravanja, eden od pomembnih operativcev organizacije. Zelen, ki ni hotel pasti v roke Italijanov, se je ustrelil; podobno je poskusil tudi Kravanja, vendar mu ni uspelo. Mrtvega Zelena so pokopali v Ribnici, težko ranjenega Kravanjo pa prepeljali v vojno bolnico v Kočevje. Majnik pa je tokrat imel srečo – ujeli so ga, toda nepoškodovanemu mu je med potjo v dolino uspelo zbežati.

To je zgodba z Male gore; seveda pa se s tem niso končale tudi zgodbe vseh treh v spopadu udeleženih tigrovcev; takratni dogodki so poskrbeli, da so se njihove življenjske zgodbe nenavadno zapletle.

Preberite še:

Komentarji: