Bruselj za 90 odstotkov manj izpustov do leta 2040

Evropska komisija predlaga znižanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 za 90 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Dolgo pričakovani predlog Bruslja je eden od mejnikov v podnebni politiki EU, saj bo imel obsežen vpliv na industrijo in cilje, kot je zmanjševanje avtomobilskih izpustov.

»Ker evropski državljani čedalje bolj občutijo posledice podnebnih sprememb, pričakujejo od Evrope, da ukrepa. Industrija in investitorji nas gledajo, da postavimo predvidljivo smer poti,« je ocenila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

Nujno je, da ljudi zaščitimo pred drastičnimi podražitvami

EU že ima določen cilj do leta 2030, ki zahteva zmanjšanje izpustov za 55 odstotkov. Do sredine stoletja, leta 2050, naj bi Unija v skladu z že sprejeto zakonodajo postala podnebno nevtralna. Novo zakonodajo za cilj čez 15 let morajo potrditi tako države članice v svetu EU kot evropski parlament. Del držav, kot je Poljska, predlagani cilj do leta 2040 vidi kot preveč ambicioznega.

Ursula von der Leyen je prepričana, da industrija in prebivalci pričakujejo njihovo ukrepanje. FOTO. Yves Herman/Reuters

Da bi olajšala sprejetje predloga, evropska komisija ponuja več prožnosti, denimo upoštevanje projektov za zmanjševanje izpustov v tretjih državah, ki niso v EU (takšen dobropis se v angleščini poimenuje carbon credits). Tako bi lahko nevtralizirali del izpustov – največ tri odstotke, in sicer od leta 2036 naprej –, ki so nastali pri njih.

Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je kot poveden primer uničujočega vpliva podnebnih sprememb navedel poplave v Sloveniji leta 2023, zaradi katerih je Slovenija izgubila 11 odstotkov BDP. To je po njegovih besedah ogromna številka. Podnebno ukrepanje varuje ljudi pred izrednimi vremenskimi dogodki, je pa tudi močan motor rasti. Opozoril pa je na paradoks, da prebivalce hkrati skrbijo podnebne spremembe, na drugi strani pa se bojijo podnebnega ukrepanja.

Hoekstra je prepričan, da bi morali zgraditi most med podnebnim ukrepanjem in gospodarskimi interesi. »Industrijo moramo prepričati, da smo lahko prvaki,« je dejal.

Zeleni opozarjajo na možne zvijače

Zlasti v Zelenih opozarjajo na nesmotrnost tega, saj je projekte v tretjih državah težko preverjati. Poleg tega takšni sistemi doslej niso delovali, predvsem pa odpirajo vrata zvijačam pri doseganju ciljev, ocenjujejo. Prav tako podaljšujejo vztrajanje pri fosilnih gorivih, zavirajo razmah električne mobilnosti in odvračajo vlaganja v inovacije.

Evropska komisija načrtuje tudi olajšave za energetsko intenzivne industrije, kot sta jeklarstvo ali proizvodnja aluminija. Omogočili naj bi jim izjemo pri plačevanju izpustov za izvoz, da bi ohranile konkurenčnost v svetu, je poročal Financial Times. To bi se financiralo iz nove dajatve za uvoz izdelkov, ki vključuje strošek ogljičnega izpusta. Z dajatvijo želi EU omejiti »uhajanje ogljika«, selitev proizvodnje iz Evrope v države z manj strogo ureditvijo izpustov.

Sprejemanje novega cilja poteka tudi v kontekstu mednarodnih pogajanj o izpustih pred redno podnebno konferenco, ki bo letos novembra v Braziliji (COP30). EU s svojimi cilji vpliva tudi na druge države in njihove zaveze.