Turist naj se na barje odpravi s Špice
V strategiji razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana (MOL) za obdobje 2020–2027 je o »vstopni točki na Ljubljansko barje«, kamor naj bi se izletniki podali peš ali s kolesi, zapisano: »Južno od izvoza AC-Center (Mestni park Rakova jelša) bomo vzpostavili vstopno točko za Ljubljansko barje, ki bo vezni člen med mestom ter kulturno dediščino in naravo Krajinskega parka Barje. S tem bo omogočena združitev kulturne ponudbe mesta s specifično krajino barja. Lokacija infotočke Centra Barje bo omogočila dobro dostopnost za vse obiskovalce. Infotočko bomo združili s ponudbo ogledov in izletov na Ljubljansko barje peš ali s kolesom. Ljubljansko barje poleg svojih naravnih danosti predstavlja tudi zibelko kulture Ljubljanske kotline. Prazgodovinska kolišča so vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. S tem jim je po najstrožjih mednarodnih standardih priznana izjemna univerzalna vrednost, prispevek k poznavanju prazgodovinskih koliščarskih civilizacij, ki so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4500 let.«
Meniva, da je Špica ob Ljubljanici primernejša vstopna točka na Ljubljansko barje. Reka Ljubljanica je danes turistična rečna magistrala Ljubljane, nekdanja starodavna trgovska povezava Jantarske poti od Baltiškega morja in kontinentalne Evrope ter rečne poti trgovcev bakra v bakreni dobi iz današnje Srbije in vzhoda z Jadranskim morjem. Ljubljanica je ohranila trgovsko pomembnost vse do železniške povezave Ljubljane s Trstom in Dunajem. Ob Ljubljanici se skozi tisočletja nizajo pomembne naselbine – predhodnice današnje Ljubljane, ki tudi danes v Strategiji kulture v MOL povezuje informacijske točke pet tisoč let starega kolišča, Emone in srednjega veka. Za vstopno točko na Ljubljansko barje je pomembno predvsem »kolišče Brkatega soma« (kot sva poimenovala uničeno kolišče na Špici v spomin pisatelju Janezu Jalnu, avtorju knjižne uspešnice Bobri) na lokaciji strateškega pomena, ki je brez dvoma povezovala koliščarska naselja na Barju.
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Ljubljana (ZVKDS OE Ljubljana) sva predlagala postavitev razstave o kolišču na Špici v steklenem paviljonu pod obstoječo betonsko pergolo pri brvi čez Gruberjev kanal s povezavo z Botaničnim vrtom. Na odgovor še čakava.
Razstava o kolišču na Špici, zadnjemu kolišču ob izlivu nekdanjega barjanskega jezera, pa je seveda tudi vstopna točka na Barje, povezana z izposojevalnico koles in turističnim električnim vozilom za obisk lepo urejenega koliščarskega muzeja na Igu in rekonstrukcije koliščarske naselbine z zaščiteno potjo obiskovalcev po Naturi 2000, ki ne želi masovnega obiska in turistične erozije ranljivega barja.
Gradnja novega objekta informacijske vstopne točke v mestnem parku Rakova jelša je nepotreben strošek in podvojitev programa muzeja na Igu ter informacijske razstave na Špici.
Nadaljevanje poti od Špice na Barje je samoumevno. Ni pa somoumevno, da bodo turisti, ki bodo nameravali obiskati Barje, našli pot do Rakove jelše.
Čas je torej za razmislek in spremembo Strategije razvoja kulture MOL 2020–2027, kar zadeva vstopno točko na Ljubljansko barje. Sprašujeva, zakaj Rakova jelša, in ne Špica. Prosiva za komentar oddelka za kulturo na MOL, avtorjev strategije razvoja kulture.
