Novega mestnega urbanista prosiva za korektno informacijo
Spoštovana urbanista Ljubljane, odhajajoči Janez Koželj in novoimenovani Rok Žnidaršič.
Dogajanje na območju Potniškega centra Ljubljana (PCL) in Emonike ter ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV) nama je popolnoma nerazumljivo, verjetno tudi občanom in javnosti, ki v procesu odločanja ni sodelovala. Prosiva za pojasnilo.
Prof. Janez Koželj je že v prvem mandatu župana Zorana Jankovića leta 2006 kot prvi mestni urbanist začrtal vizijo razvoja Ljubljane do leta 2025 (vir Google). Leta 2007 je nastala družba Emonika s partnerstvom Slovenskih železnic in madžarskega partnerja TriGranit. Partnerstvo se je končalo z izgubo strateškega zemljišča, prek katerega potekajo vse mednarodne in regionalne železniške proge, pogodbene obveznosti madžarskega partnerja za financiranje in gradnjo PCL, avtobusne in železniške postaje (139 milijonov evrov) ter infrastrukture pa sta prevzeli vlada in Mestna občina Ljubljana. Kdo je krivec te neverjetne zgodbe, javnosti ni znano.
Novembra 2020 je bil podpisan dogovor župana Zorana Jankovića in premiera Janeza Janše o poglobitvi železniških tirov skozi Ljubljano. Pa so prišla evropska sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost in s tem tudi možnost rešitve ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV) z obvoznico za tovorni železniški promet, česar vlada ni izkoristila. Januarja 2021 je na seznam projektov uvrstila nadgradnjo južne železnice vse do Pivovarne Union kot »podporo zelenim ciljem Slovenije«, ki je odrezala mesto od zelenih pljuč parka Tivoli. Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je 8. marca 2021 sporočil, da je treba urediti obvoznico okoli Ljubljane za tovorni železniški promet, tedanji minister za infrastrukturo pa je 9. septembra 2021 sporočil: »Najprej posodobitev, potem poglobitev.« Kako premostiti višinsko razliko do poglobitve na območju PCL, ni povedal. Poudaril pa je, da je poglobitev železniških tirov skozi središče Ljubljane še vedno aktualna. Ali je sporočilo ministra neznanje ali laž, ne bomo nikoli izvedeli.
Toda odločevalci so vedeli, da bo vlak, ko prispe po nadgrajeni železnici s protihrupno zaščito do Pivovarne Union, nadaljeval svojo pot po terenu skozi postajo. In ker bo teh vlakov, dolžine 750 metrov, po uradni prognozi kar 450 na dan, je seveda treba razširiti most prek Dunajske ceste. Za posledice je vedel tudi naš podžupan prof. Koželj, že ko nam je opisal projekt železniške postaje s ploščadjo v nadstropju prek tovornih železniških tirov, kjer se bodo srečevali potniki avtobusne in železniške postaje ter vlačili prtljago gor in dol. Nato so ugotovili, da obstoječega postajnega poslopja – ki služi svojemu namenu kot kulturni spomenik in ponos mesta kar 178 let – zaradi tovornih tirov ni mogoče vključiti v koncept prenove, in ker ga ni mogoče kar podreti, ga bodo spremenili v hotel, kot nam je povedal arhitekt Koželj. Opozoril nas je, da je bil že pred sto leti hotel na drugi strani postaje ob Masarykovi cesti in da gre za spoštovanje tradicije.
In vse to le zaradi evropskega denarja in posodobitve železnice od Dolgega mosta do Pivovarne Union! Takrat je padla odločitev, poglobitev železnice ni bila več možna, če bi jo hoteli poglobiti kot predvideno, bi morali verjetno evropski denar vrniti. A še hujša bi bila blamaža in v Bruslju bi zavzdihnili – saj ne vedo, kaj delajo!
In zato odločevalcev ne zanima jugovzhodna obvoznica (ki jo po izjavi Janeza Koželja podpira MOL), pa tudi ne poglobitev tirov od BTC do Potniškega centra Ljubljana, ki so jo že projektirali Nemci (Vespro & Vessling) leta 2009. Tu ne bi bil potreben predor, temveč odprt vkop v nasip reke Save, kjer ni problemov s podtalnico, vkop sam pa je zlata jama za prvovrstni gradbeni material, ki bi vkop financiral.
Baje se bo kmalu gradila Emonika. Projekt PCL (železniška in avtobusna postaja) je verjetno končan, železniška in cestna infrastruktura se izvajata, rušila se bosta podvoza na Dunajski in Šmartinski cesti ...
Zato nas je presenetil podžupan Koželj z izjavo dne 6. oktobra v Dnevniku in 8. oktobra 2022 v Delu: »O poteku tovornega in potniškega prometa skozi PCL ni nič odločenega, prav tako še nič o severni ali o južni obvozni progi, niti o celotni niti o delni poglobitvi tirov.« Zapisal je še, da je še čas tudi za referendum (o poteku železniškega tovornega prometa skozi središče Ljubljane ali po obvoznici).
Presenetilo naju je tudi zagotovilo gospoda Jožeta Novaka z direkcije za infrastrukturo (DRI), da bo najina vizija celostne prometne rešitve ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV) vključena v raziskovalno obravnavo ob pripravi državnega prostorskega načrta (DPN), ki je osnova za kakršno koli projektiranje na območju Potniškega centra Ljubljana.
Javnost bi morala sodelovati v procesu najpomembnejšega projekta v Ljubljani, ki bo za dolga desetletja osnova urbanističnemu razvoju naše prestolnice, kot to zahteva aarhuška konvencija, vključena v našo zakonodajo. Oblast odloča samovoljno. Kaj se dogaja, nam povedo le v občasnih sporočilih v sredstvih javnega obveščanja.
Naš dosedanji urbanist in podžupan Koželj nas o razvoju mesta ni obveščal. Novega urbanista gospoda Roka Žnidaršiča prosiva, da naju in občane obvesti, ali je res, da »o poteku tovornega in potniškega prometa skozi PCL ni nič odločenega, prav tako še nič o severni ali južni obvozni progi, niti o celotni niti delni poglobitvi tirov ter da je še čas za referendum«. Prosiva za korektno informacijo.
