Ukrajina ne sme postati Palestina za EU

Delo je objavilo razpravo med dr. Jožetom P. Damijanom in dr. Luko Lisjakom Gabrijelčičem.

Luka Lisjak Gabrijelčič se prišteva med pravičnike, ki zagovarjajo suverenost Ukrajine iz leta 2014, in vse, ki se zavzemajo za konec vojne v Ukrajini, že leta posmehljivo označujejo za mirovnike in pristaše Putina.

Zveza Nato je leta 2008 na zasedanju v Bukarešti povabila Ukrajino v njene vrste. Potem so Ukrajinci dvakrat na predsedniških volitvah izvolili kandidata, ki je zagovarjal v ustavi zapisano nevtralnost, in dvakrat so zavrnili kandidate, ki so zagovarjali spremembo ustave in vstop v Nato. Leta 2014 je Evropa podprla nedemokratičen državni prevrat in oblast skrajno desnih nacionalistov v Ukrajini. Ubogim Ukrajincem so dejansko vsilili Nato, četudi neformalno.

Formalen vstop v Nato je ukrajinskim zagovornikom Nata preprečil Putin s takojšnjim zavzetjem Krima, s čimer sta državi pristali v vojni. Država v vojni pa, po statutu Nata, ne more postati članica te vojaške zveze. Skrajni desničarski nacionalisti in revanšistični dediči nacifašizma so začeli preganjati vse narodne manjšine v Ukrajini in še posebej več milijonov rusko govorečih državljanov Ukrajine.

Marca 2025 je Mednarodno sodišče za človekove pravice obsodilo Ukrajino za zločine nad rusko govorečimi civilisti (Krvava morija v Odesi, Delo, 3. 5. 2014). A Nato je vseeno takoj začel pospešeno pripravljati ukrajinsko vojsko za spopad z Rusijo. Demokratična Evropa je osem let mirno dopuščala, da je v Ukrajini divjal fašizem, kot smo ga Slovenci doživljali pod Mussolinijem.

Jože P. Damijan: »Kdor misli, da bo EU preživela ob porazu Rusije, se moti«

Tudi naš TIGR in borbo proti fašizmu je podpirala Jugoslavija, kot so upor ruskih Ukrajincev podpirali iz Rusije. Jugoslavija je leta 1945 zasedla ozemlje, ki ga je z rapalsko pogodbo leta 1920 prepustila Italiji. Zase smo zahtevali povrnitev Istre in Primorske zaradi fašističnega preganjanja. Popolnoma enaka zgodba velja za vzhodno Ukrajino, ki je stoletja dolgo naseljena z rusko govorečimi prebivalci in jih je lastna država preganjala. Rusija je to ozemlje zasedla in ga sedaj terja zase.

Pravičniki, ki po letu 2014 zagovarjajo suverenost Ukrajine in fašistični pregon nad rusko govorečimi Ukrajinci, posredno zavračajo našo priključitev Istre in Primorske Jugoslaviji in Sloveniji. Pravičniki so nehote pristaši sedanjega italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija, ki je kot predsednik parlamenta EU v Bazovici vzklikal: »Naj živita italijanska Istra in Dalmacija!« Enako je vzklikal bivši predsednik Italije, bivši komunist Giorgio Napolitano.

Putin se na ameriško-ukrajinsko izzivanje na neposredno soočenje ni odzval

Očitno Italija računa, da si bo ob razpadu EU ponovno nasilno priključila ozemlje Slovenije do reke Save. Pravičniki, hote ali nehote, zagovarjajo suverenost velikih držav, ki omejujejo pravice manjšin. Torej posredno zagovarjajo omejevanje pravic slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. Pravičniki so, hote ali nehote, na strani suverenosti Jugoslavije in proti samostojnosti Slovenije. Odrekajo pravico do samoodločbe manjšim narodom, ki jih veliki zločinsko preganjajo.

Pravičniki namerno pozabljajo, da je Nato leta 1999 interveniral za zaščito kosovske manjšine, ko jo je v Srbiji preganjal Milošević. V nasprotju z mednarodnim pravom in sklepi OZN je Nato odtrgal Srbiji njeno pokrajino. Po enakih vrednotah bi moral Nato bombardirati Kijev, dokler se ne bi iz Ukrajine izločili zločinsko preganjani manjšini, ruska in madžarska.

Vendar Nato sme kršiti mednarodno pravo, drugi pač ne. Starorimski pregovor velja tudi danes. »Quod licet lovi non licet bovi.« Kar je dovoljeno bogu Jupitru (Nato), ni dovoljeno govedu (Rusija in vsi ostali na svetu).