Večina bolnikov bo drugorazrednih

Čeprav sem tudi sam že podobno kritiziral Kodeks medicinske etike (KZE), kot ga je Andrej Pleterski (19. julij), mi čast prejeti odziv zdravnikov na te kritike še ni pripadla. Kdo ve, morda moraš biti trojni doktor znanosti s področja humanistike in še akademik povrhu, da si po mnenju zdravnikov dostojen njihovega odziva ...

Odziv Odbora za pravno-etična vprašanja (odbor) pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) na navedbe Pleterskega glede odnosa med KZE in zakonodajo se mi zdi hudo pomanjkljiv, da ne rečem brezvsebinski, saj se ne izreče o največjem izzivu: o sporni trditvi člana odbora Zwittra in predsednika Komisije za medicinsko etiko (KME) Voljča, ki sta ob objavi novega KZE v uvodniku revije Isis na retorično vprašanje, ali KZE lahko daje priporočila, ki so »v nasprotju z veljavno zakonodajo«, brez vsakršnega zadržka odgovorila pritrdilno.

To oceno sta podala v podporo institutu »kolegialne obravnave« zdravstvenih delavcev, ki ga je KZE (46. člen) uvedel kot zdravniško dolžnost. V svojem besedilu Zwitter in Voljč »kolegialno obravnavo« pojasnita kot »prednostno obravnavo«, bralcu data nedvoumno vedeti, da se zavedata njene protipravnosti, in jo kljub temu zagovarjata. Zanju beseda »privilegij« v tej zvezi »ni le pretirana, temveč sprevržena«.

Ker je KZE akt ZSS, odbor telo ZZS, ZSS pa je institucija javnega prava z javnimi pooblastili, ima ZZS odgovornosti do javnosti, ki so hrbtna stran teh pooblastil. Javnost ima zato pravico zvedeti, ali Odbor ZZS podpira omenjena stališča svojega člana Zwittra in predsednika KME Voljča. In še bolj, ali odbor podpira 46. člen KZE. Ali res lahko zdravniški kodeks krši ustavno pravico do enake obravnave?

Pozoren bralec bo med vrsticami vseeno izbrskal stališče odbora. Neženiran molk odbora glede izrecnega opozorila Pleterskega na možnost protiustavnega člena v KZE, počez navrženo mnenje odbora, da zdravniška etika »pravne države ne more rušiti«, in njegova nejevolja, ker se nekdo od zunaj vtika v »njihov« KZE (»Sprejemali in interpretirali ga bodo zdravniki«) ... Vse to govori, da se ZZS počuti močna kot bi bila država v državi: drugi poklicni kodeksi morda res ne smejo biti diskriminatorni, zdravniški je, po molku odbora sodeč, lahko takšen.

Po sedanji zakonodaji KZE sprejemajo zdravniki. A ne drži, da so edini, ki ga interpretirajo, kot to trdi odbor. Tako daleč vendarle še nismo. Z večjo avtoriteto kot zdravniki ga interpretirajo sodišča R SLO, o kodeksih se lahko izrekajo nekateri organi v javni upravi, npr. zagovornik načela enakosti.

In nenazadnje je tu še ena prav posebna kategorija interpretov KZE, na katere odbor pozablja. To smo vsi mi, uporabniki storitev javnega zdravstva, bolniki, ki običajno najmočneje občutimo posledice uveljavljanja zdravniških etičnih norm. Dobro je, da vemo za 46. člen KZE, ki veliko večino bolnikov naredi za drugorazredne v primerjavi s krogom izbrancev. Dobro je vedeti tudi, da v krog privilegiranih Zwitter in Voljč uvrstita tudi študente medicine, ki tako prejmejo priboljšek za dobrodošlico ob vstopu v zdravniški stan.

Če prepričljive interpretacije, ki bo 46. člen pojasnila kot skladen z ustavnim načelom enakosti, ne bo ponudil odbor, je morda dozorel čas, da ga interpretira tudi zagovornik načela enakosti.

***

Igor Pribac, soavtor ZPPKŽ.