Vodotokom je treba zagotoviti njihov naravni prostor

Strokovno pravimo, da jim je treba tudi ob stoletnih vodah zagotoviti dovolj velik omočeni obod.
Fotografija: Iz fotografije ob članku gospoda Lipnika je očitno, da je uničena cesta umeščena v samo strugo reke. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Iz fotografije ob članku gospoda Lipnika je očitno, da je uničena cesta umeščena v samo strugo reke. FOTO: Blaž Samec/Delo

Delo je 17. avgusta na naslovnici objavilo članek novinarja Karla Lipnika z naslovom Največji zalogaj bo obnova infrastrukture. Z njegovimi ugotovitvami se strinjam, predvsem da bo obnova infrastrukture po poplavah zahteven in drag problem. Vendar pa mislim, da je v članku spregledano dejstvo, da je bil del poškodovane infrastrukture neustrezno umeščen v prostor. Zato pa o tem zgovorno govori fotografija s poplavnega območja, ki ta članek spremlja. Tako infrastrukturo bo treba popolnoma na novo zgraditi.

Če se zdaj vrnem k fotografiji ob članku gospoda Lipnika, je iz nje očitno, da je uničena cesta umeščena v samo strugo reke. To pa pomeni, da reka na sliki ob vsakem povišanem vodostaju dobi večjo hitrost in globino. Ta seveda pomeni bistveno povečano razdiralno moč, kot bi jo ob nekem vodostaju pričakovali. To pa je s stališča poplavne varnosti popolnoma nesprejemljivo. Rekam in hudournikom v Sloveniji je treba odpreti prostor. Strokovno pravimo, da je treba vodotokom tudi ob stoletnih ali še večletnih vodah zagotoviti dovolj velik omočeni obod. Torej tak, ki bo s povečanim pretokom še naraščal. Pojem omočeni obod je definiran kot razmerje s presekom rečnega toka in njegovim obodom. Samo tako je mogoče omejiti razdiralno moč vodotokov in preprečiti ali vsaj omejiti katastrofe, ki smo jim bili priča na začetku letošnjega avgusta.

Zato sama obnova infrastrukture po nedavnih katastrofalnih poplavah ni ustrezen ukrep. Slovenski javnosti je treba jasno povedati, da so bile pri umeščanju infrastrukture v prostor v preteklosti storjene napake in da jih zdaj ne bomo ponavljali. Del infrastrukture in stanovanjskih objektov, ki posegajo v vodna zemljišča, je smiselno in nujno odstraniti ter vodotokom ponovno zagotoviti njihov naravni prostor. To infrastrukturo bo treba spet umestiti v prostor in jo zgraditi. To pa je še zahtevnejša naloga od same obnove. Zahteva namreč novo definicijo vodnih zemljišč, umik vseh zgradb s teh zemljišč in temu ustrezno prostorsko načrtovanje. Podpora medijev pri tej zahtevni nalogi bi bila seveda več kot dobrodošla.

Preberite še:

Komentarji: