Vsakdo ima pravico do besede – v Danski šoli za življenje
Dansko sem prvič obiskal že ob koncu gimnazijskih let (z ljubljansko folklorno skupino na gostovanju v Københavnu). Med študijem psihologije in pedagogike sem bil ob pomoči Mednarodne študentske organizacije več mesecev na študijski praksi v mestu Nykobing in v Københavnu. Desetletja kasneje pa sem na Danskem v mestu Ry spoznaval folkehøjskole – Dansko šolo za življenje.
Danska izobraževalna posebnost in znamenitost ni namenjena poklicnemu usposabljanju, ampak usposabljanju za življenje. To je folkehøjskole, v kateri večina tečajev traja od 4 do 8 mesecev pozimi, poleti pa teden ali dva. Ti tečaji so namenjeni večinoma mladim ljudem od 18. do 23. leta, poletni pa slušateljem vseh starosti. Nekatere šole imajo vrtce za starše z otroki. Na Danskem je kakih sto folkehøjskole. Imenujejo se po krajih, kjer stojijo. Nekatere so stare, druge novejše, majhne – za 30 študentov ali več sto, bogate in skromne, arhitekturni dragulji, kakršen je v Ryju. A ni važna zunanjost, ampak ozračje, ljudje.
Te šole za življenje so vrt, kjer gojijo demokratične vrednote, dialog, miroljubnost; tu se učijo dati besedo vsakomur in poslušati tuje mnenje. V slovenskem prevodu je folkehøjskole visoka ljudska šola, vendar z edinstveno in izvirno posebnostjo, da je to svobodna šola brez ocenjevanja, ki ne izobražuje za poklic, ampak za življenje. Njena glavna naloga je širiti obzorja. Ni ne ocen ne izpitov, nobenega guljenja in domačih nalog. Učenci imajo le eno dolžnost: prihajati morajo k pouku predmetov, ki jih sami izberejo. Pa kaditi ne smejo in piti alkohola in hoditi pijani naokoli. Država ne predpisuje predmetnika, sestavljajo ga učitelji in učenci. Vlada te šole plačuje, izvajanja pouka pa ne nadzoruje in ne predpisuje. Šola je več kot kraj učenja, učenci in učitelji tu tudi živijo, jedo, spijo, se zabavajo, spoznavajo drug drugega in se vživljajo v življenje v skupnosti. Rojevajo se ljubezni in prijateljstva. Danska pripisuje temu načinu ljudskega izobraževanja globok in širok pomen: več kot zgolj širiti znanje in tehnične veščine med širšim prebivalstvom. Obsega celotno človekovo kulturno okolje in temelji na demokratičnem prepričanju, da si nihče ne more lastiti pravice do absolutne resnice, vsakdo ima pravico do besede.
Ena od značilnosti je raznolikost predmetov, ki jih poučujejo. Glavnih usmeritev je šest: novinarstvo, glasba, umetnost, narava, filozofija in gledališče ... v Ryju pa izbirajo med 24 predmeti. Po zakonu mora folkehøjskole poskrbeti za tako izobraževanje, ki širi obzorja, ne sme pa tekmovati s tradicionalnimi šolskimi ustanovami, ne sme ocenjevati ali izdajati spričeval. Njena glavna naloga je razsvetljevati ljudi o temeljnih življenjskih vprašanjih. To ne pomeni, da pouka ni treba jemati resno. Nasprotno: ker ni predpisane vsebine, guljenja, izpitov, ocen in nadzora, temelji zgolj na prostovoljnosti in zavzetosti študentov in sposobnosti učiteljev, da jih motivirajo. Glavno načelo folkehøjskole je, da sta uk in človeško prizadevanje namenjena življenju in ne obratno. Študij posameznega predmeta razvija študentove sposobnosti, spretnosti ali znanje, ki pa ne zadoščajo, ko smo postavljeni pred temeljna vprašanja človeškega življenja.
Eden od temeljev danske visoke ljudske šole je, da nihče ne more zase trditi, da ima ključ do skrivnosti življenja. Edini način, da se ji približamo, je medsebojni dialog. Kaj daje življenju pomen, kakovost? Kateri je glavni element v človeškem življenju, bistvo človeškega življenja? Kako postanemo mi sami, kakšen je odnos med menoj in drugimi v človeški skupnosti? Kako lahko živimo resničneje? Kaj v vsakdanjem življenju pomeni, da imamo ljudje usodo drug drugega v svojih rokah? Vsa ta vprašanja, razprave o njih, oblikujejo svojsko ozračje v danskih folkehøjskole. Seveda učitelji ne dajejo praktičnih odgovorov, le negujejo ozračje, kjer ti odgovori nastajajo. Pouk so torej posredna vrata do osebnostne zrelosti in samospoznavanja, tako da ljudje ne postanejo le strokovnjaki za ozko področje, na vseh drugih pa so nepismeni. Namen je pomagati študentom do modrosti o sebi in svetu.
Tudi pri nas je mnogo učiteljev, ki jim je biti učitelj življenjsko poslanstvo, ki spodbujajo (v težkih koronskih časih) otroke, da postanejo boljši ljudje in jih pripravljajo na življenje. V medijih naj bo čim več pozitivnih zgodb o njih. Šola raste ali pade z učiteljem, ne pa s pravilniki in »sistemskimi« rešitvami.
