Brez dokumenta nikar na cesto ali v lokal

Incident s kubanskimi plesalci, ki jih je prejšnji teden policija nameravala oglobiti s kar 12.500 evrov skupne kazni, ker niso imeli pri sebi osebnih dokumentov, je sprožil številne polemike o dogmatičnosti in neživljenjskosti ukrepanja slovenske policije. A policisti, ki so se zgovarjali na predpisani postopek, lahko takšno proceduro sprožijo tudi proti slovenskim državljanom, če ti nimajo pri sebi ustreznih identifikacijskih dokumentov.

Kateri dokumenti veljajo za identificiranje?

V vsakdanjem življenju pogosto govorimo o osebnih dokumentih, vendar zakonodaja tega pojma ne definira. Pojem uradnega identifikacijskega dokumenta izhaja iz 2. člena zakona o osebni izkaznici. Kot veljaven identifikacijski dokument je tako opredeljen dokument, ki ga izda uradni organ in je opremljen s fotografijo imetnika. Kot tak se štejejo osebna izkaznica, potni list, obmejna prepustnica za prehod meje z Republiko Hrvaško, vozniško dovoljenje, orožni list itd. Zakon tudi opredeljuje obveznost imetništva osebne izkaznice za polnoletnega državljana s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki nima drugega uradnega identifikacijskega dokumenta, ki bi izpolnjeval navedena kriterija (izdaja pri državnem organu in fotografija). Namen takšne določbe je možnost identifikacije oz. izkazovanja istovetnosti pred uradnimi organi ali v pravnem prometu.

Ali mora imeti vsaka polnoletna oseba, ko je na javnem mestu, s seboj kakšnega od teh dokumentov in kakšne so sankcije, če ga nima?

Zakon o osebni izkaznici v 3. členu med drugim določa, da mora imeti državljan pri sebi osebno izkaznico ali drug uradni identifikacijski dokument, na katerem so navedeni točni osebni podatki, na katerem fotografija izkazuje imetnikovo podobo in ki ni poškodovan oziroma obrabljen, razen kadar bi bilo glede na okoliščine to nesmotrno. Na zahtevo uradne osebe, ki je po zakonu za to pooblaščena, mora državljan ta dokument dati na vpogled za preverjanje istovetnosti. Uradna oseba lahko izvaja identifikacijo, če ima za to ustrezno pravno podlago; ta pa je lahko podana v različnih zakonih; 4. člen zakona o osebni izkaznici določa tudi, da je za ugotavljanje istovetnosti in državljanstva dopusten vpogled v osebno izkaznico imetnika, in kadar je to potrebno, tudi prepis osebnih podatkov z nje. Z globo od 400 do 830 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki nima takšnega dokumenta, medtem ko se z globo od 50 do 200 evrov kaznuje za prekršek posameznik, ki identifikacijskega dokumenta nima pri sebi ali ga noče dati na vpogled uradni osebi, ki je po zakonu za to pooblaščena, kakor to določa 24. člen Zakona o osebni izkaznici.

Ali zadošča identificiranje z mobilnim telefonom (na katerem imamo shranjene kopije osebnih dokumentov)?

Vsak uradni identifikacijski dokument ima tudi druge, zase specifične osnovne funkcije, ki so odvisne predvsem od vsebine podatkov, navedenih v njem. Tako se na primer državljanstvo lahko dokazuje tako z osebno izkaznico kot potnim listom, čeprav je potni list predvsem potovalni dokument. Zato lahko različne institucije glede na svoje potrebe opredelijo, kakšen dokument zadostuje v določenih postopkih, vendar so vsi uradni identifikacijski dokumenti predpisane oblike in vsebujejo zaščitne elemente, ki zagotavljajo preverjanje njihove avtentičnosti. Mobilni telefon ali fotokopija zato uradnega identifikacijskega dokumenta ne moreta nadomestiti.

Koliko stran od doma ali službe smo lahko – če sploh – brez osebnih dokumentov, da nismo v prekršku?

Zakon določa, da ima uradni identifikacijski dokument polnoletni državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji pri sebi vedno, razen kadar bi bilo glede na okoliščine to nesmotrno. Te okoliščine se lahko ugotavljajo v vsakem konkretnem primeru posebej. Kot takšno okoliščino lahko navedemo primer, ko posameznik odnese smeti iz stanovanja pred blok in podobno.

Ali je za goste hotela – doma ali v tujini – dovolj, da so prijavljeni v hotelu ali pa morajo imeti osebni dokument vedno s seboj?

Če gre za državljane Slovenije, ki so prijavljeni v hotelu, se glede uporabe uradnih identifikacijskih dokumentov od njih pričakuje, da ravnajo skladno z zakonom o osebni izkaznici. To torej pomeni, da morajo imeti dokumente pri sebi, razen v primeru, ko bilo glede na okoliščine to nesmotrno. Če se, denimo, gibljejo v kraju, kjer je hotel, ali gredo na izlet drugam, se pričakuje, da imajo uradne identifikacijske dokumente pri sebi. Če bi se, denimo, kopali na bazenu hotela, bi bila lahko to okoliščina, ko bi bilo nošenje dokumentov s seboj nesmotrno. Glede zahtev, ki veljajo za identifikacijo slovenskih državljanov v tujini, pa veljajo predpisi države, ki so jo obiskali.