Mati ponoči peče, sin podnevi kuha

Postaran mladenič in njegova desetletje mlajša življenjska sotrpinka se sprehajata po razbeljeni Kostanjevici na Krki, on jo (Kostanjevico) doživlja in čuti že pol stoletja, ona po njegovih pripovedih pa tudi, ker ji tako prija. Lačna sta, naletita na tablo z jedilnikom. Naj vstopita? Kaj pa njuna otroka, sama doma, stara šele 14 in 17 let, bosta preživela, če se starši omastijo sto kilometrov daleč proti vzhodu? Vstopita, no, vstopiva. Pot do mize na terasi je večdesetmetrska v dolžino, sedeva in čakava. On, jaz, kot vedno, hitro postane živčen. Natakarja od nikoder. Sem ter tja mimo naju prigrmi par žensk, s pladnji v rokah, nenavad­no dobre volje. Eno vprašam, kako je s postrežbo. In dobim na pladnju: »Midve sva gostji, tukaj pa je vse samopostrež­no.« Naredim tistih 37 metrov nazaj ...