Nobena vlada in noben politik ne marata satire

Tako kot marsikdo v svetu slovenske glasbe, razvedrila, humorja je svobodnjak. In zato multipraktik. Je glasbenik, štajerski del skupine Slon in Sadež (menda je on Sadež) radijski in televizijski ustvarjalec, eden prvih nastopajočih v vseslovenskem prvenstvu v gledališki improvizaciji Impro liga. V zadnjem času pa je Igor Bračič (let­nik 1978) tisti, ki s svojimi pesmimi v rubriki Mala terasa skrbi za smeh v oddaji Kaj dogaja.

V novi sezoni bo oddaja Kaj dogaja doživela korenito spremembo, saj bo iz njenega imena in z voditeljskega mesta odpadel eden najprepoznavnejših slovenskih televizijskih obrazov Jonas Žnidaršič. Zamenjal ga bo dosedanji Bračičev partner iz Male terase Tilen Artač. Iz tega, kar vemo o novem konceptu, je jasno, da bo tudi drugih sprememb precej, Bračičeva vloga v oddaji pa bo ostala približno enaka. Prvič je bila na sporedu v soboto zvečer.

Vas je kaj strah?

Ne, ni me strah. Včasih me celo drugi opozarjajo, da bi me moralo biti česa strah, ker sam tega ne opazim.

Imate pa vsaj tri razloge za strah. Prvi je, da je vaš donedavni enakopravni sodelavec pri Kaj dogaja Tilen Artač po novem vaš šef.

Po mojem se najin odnos iz Male terase ni spremenil. Vsak je šef svojega sektorja. Tilen je odličen izvajalec in ima odlične ideje, kako stvari početi. Drugi imamo ideje, kako naj to izvede, in Tilen nam zaupa. Odkar je se ekipi pridružil še Jure [Karas, druga polovica Slona in Sadeža], smo trije, ki se odlično razumemo na vseh ravneh smešnega, in je delo še lažje.

Je bila postavitev Artača na voditeljsko mesto nož v hrbet Jonasu?

Ne bi rekel. Na Televiziji Slovenija zmanjšujejo stroške in uredniška odločitev je bila, kateri del oddaje bo ostal. Lahko bi tudi rekli, da smo 20 let mlajši zabili Jonasu nož v hrbet, ko smo ured­niku povedali, da bi delali še naprej, vendar sam ne mislim tako.

Kako pa na to gleda Jonas?

Ne vem, tako je odločil nekdo nad nami. Mi smo imeli možnost sprejeti to delo, in ker smo svobodnjaki, na trgu, smo ga sprejeli. Z Jonasom pa se o tem tudi nisem pogovarjal.

Druga stvar, ki bi vam lahko zbujala strah, je aktualna oblast. Nikoli ni skrivala svoje nenaklonjenosti satiri, premier Janez Janša je recimo vašo pesem Okužila si mene označil za »neokusno, neodgovorno, škodljivo«. Poleg tega ste sami v zdaj že kar legendarni pesmi Nova jeba (z Janševim glasom) napovedali: »Igor, ti veš, da je bilo to zadnjič.«

Očitno ni bilo. Zdi se mi, da ni smiselno razpredati o tem, da je delati satiro pod desno vlado bistveno težje kot pod kakšno drugo. Nobena vlada in noben politik ne marata satire. Zdi se jim odveč. Če pogledam odzive na naše delo, ne bi mogel reči, da se zdi levim politikom zabavno, desnim pa ne.

Kako gleda na satiro o sebi nekdanji satirik Marjan Šarec?

Slišim, da ni najbolj navdušen nad štosi o sebi, kar se mi zdi malo hinavsko. Me je pa prijetno presenetil Žan Mahnič. Na pesem, ki nikakor ni prijazna do njega, se je odzval, kot bi se moral profesionalni politik. Da je to sestavni del njegovega javnega delovanja.

Tretji potencialni razlog za strah je, da po deželi spet razsaja koronavirus. Kako se ga branite?

Zanašam se na nasvete žene, pulmologinje na Golniku. Za zdaj je imela vedno prav.

Ste se že kaj testirali?

Testirajo ženo, torej posredno testirajo vso družino. Že trikrat smo bili negativni.

Kakšna je bila vaša vloga pri Kaj dogaja? Šef sektorja za Malo teraso?

Nekako sem se selil po oddaji. Mala terasa je rubrika, v kateri nastopam, pri drugih delih pa sem povsod zraven. Malo pišem, režiram, urednikujem, izbiram fotografije. Če bi šlo za ameriško veliko produkcijo, bi to verjetno delalo približno osem ljudi. Vendar vsi pri Kaj dogaja delamo po osem opravil hkrati. Gre v bistvu za oddajo z nizkim proračunom, minimalno ekipo in drugače ne gre. Vsi delamo vse. Urednica zdaj tiska neke papirje, ker nimamo ene posebne bejbe, ki bi skrbela za to.

Kaj je bilo vaše delo pri Mali terasi, ki se je mnogim zdela najboljši del Kaj dogaja?

S Tilnom sva izbrala pesmi, jaz sem naredil besedilo, potem sva jih izvedla. Če so midiji [elektronski protokol, s pomočjo katerega se poveže elektronika za ustvarjanje ali obdelavo glasbe] dovolj kakovostni, uporabimo originale, drugače jih prearanžiram in zvokovno obdelam. S Tilnom se dogovoriva, kako bova nastop izvedla vizualno, in v petek imamo nekaj poskusov, v katerih to posnamemo. Ponavadi uspe; če kaj ne, imamo podnapise, tako da lahko ostane notri tudi kakšna napaka. Je pa bolj naporno za Tilna, on je v ospredju, jaz zadaj.

Kakšna bo vaša vloga pod Artačevim vodstvom?

Zelo podobna kot do zdaj. Mislim, da se moja vloga najmanj spreminja.

Glede na Artača, ki je začel in še vedno dela v ekipi Radia Ga Ga, je razumljiva napoved, da bo v oddaji več imitacije. Boste sodelovali tudi pri tem?

Imitacije bodo sestavni del oddaje, tudi v delu z novicami bo imel Tilen v vsaki oddaji novo imitacijo. Že med snemanjem prve oddaje smo se morali zadrževati, ker smo ugotovili, da bi jih lahko bilo preveč. Gotovo bomo imitacije čim bolj izkoriščali, to je ne nazadnje Tilen Artač.


 

Vi imitirate?

Ne. No, včasih kaj posnamem, če potrebujemo lik štajerski vardist ali naključni pijanec s Ptuja. Veliko delam z Artačem, Juretom Mastnakom – tudi on bo sodeloval v Kaj dogaja – in Aleksandrom Pozvekom, ki so tako dobri imitatorji, da sploh nimam motivacije, da bi kar nekaj poskušal.

Koga pa bi se lotili?

Gotovo štajerskih likov. Na primer Andreja Šiška in Franca Kanglerja. Ko smo delali neko radijsko igro, pa sem ugotovil, da je v meni tudi lik primorskega frizerja z južnimi koreninami, ki je že dolgo v Sloveniji. Zveni podobno kot Salomé.

Vaše ustvarjanje je precej vezano na politiko. Koliko jo spremljate?

Politika je del vsakdana, takoj ko se ukvarjaš s čim aktualnim, se dotikaš politike. Morda jo zdaj spremljam bolj, kot sem jo prej, vendar gre bolj za spremljanje tega, kaj o njej pišejo mediji, saj Kaj dogaja ni oddaja za resne politične analize. Naša kritika politike je torej tudi kritika medijev. Mi je pa žal, da v ekipi nimamo koga iz informativnega programa, ki bi nam pripravil realne politične analize, da bi jih komično predelali. To nam včasih manjka. Imam pa tudi lažne profile na twitterju in facebooku, kjer produciram vsebine, da dobim različne odzive.

Ste torej eden od anonimnih spletnih groznih desničarjev?

Ja, grozni desničar, grozni levičar, nevtralni komentator, razum­ni očka. Včasih se kregam tudi sam s seboj, ha, ha.

Imate političnega favorita?

Redno hodim na volitve in tudi drugim težim, da morajo. Pravega favorita nimam, veliko lažje bi bilo, če bi povedal, koga absolut­no ne bi volil. Zdi pa se mi, da bi morali spremeniti koncept tega, da je ljudi nespodobno vprašati, koga bi volili, ker je to totalni debilizem. Zakaj si ne bi upal povedati, koga si volil?

Se strinjam. Torej?

Da pokažem z zgledom: na zadnjih dvojih volitvah sem volil Levico. Verjetno zdaj itak ne bo nihče padel s stola, ker Bračič voli Levico. Moram dodati, da mi gredo tudi pri njih nekateri totalno na živce. Veš, kdo si, Miha. Vendar so to edini modeli, ki jih še ni nihče dobil, da bi res kaj očitno kradli. Žalostno, da je to argument, ampak tako je.
 

S čim vse se ukvarjate poklicno?

Če bi moral iz vsega, kar počnem, izluščiti eno stvar, je to pisanje. Tekstov, besedil za glasbo, skečev. Nastopam z bendom in takšne stvari, kot vsak slovenski multipraktik. Vodenje prireditev, organizacija dogodkov, sodelovanje pri posameznih delih dogodkov, ki jih pripravljajo drugi. V tujini imajo za to cele agencije, pri nas pa se s tem ukvarjaš sam kot s.p.

Po izobrazbi ste?

Gimnazijski maturant in falirani pravnik. Nad pravom sem se navdušil zaradi serije Zakon v Los Angelesu, potem pa sem videl, kako pri nas potekajo sojenja ...

Pri nas ni nastopa pred poroto, verjet­no vam je to manjkalo.

Ja, ha, ha, pri nas ni nastopa. Sem pa prišel skoraj do konca faksa. Vendar sem bil takrat že toliko v glasbi in nastopanju, da si preprosto nisem mogel predstavljati, da bi delal to, kar so nekateri sošolci, ki so že doštudirali in se zaposlili.

Kaj počnete v prostem času?

Ker imam dva majhna otroka, bom dal zelo klišejski odgovor, da se ukvarjam z družino. Služba in otroci. Zvečer žuram, začel sem spet skejtati.

Niste nič potolčeni?

O, ja, sem. Zelo težko dvignem levo roko, ker sem se prejšnji teden čisto razbil. Šele včeraj sem nehal jesti tablete proti bolečinam. To je razlika. Ko sem bil star osemnajst, sem padel in se po­bral. Zdaj ležim in razmišljam, ali mi je bilo tega treba. Pa kolesarim. In igram poker.

To spada pod šport?

Pod rubriko šport in šah. Pri pokru moraš biti fizično pripravljen, treba je biti dolgo za mizo.

To počnete tudi ob koncih tedna?

Za svobodnjake koncept konca tedna ne obstaja v takšnem smislu kot za večino drugih. Zdaj, ko imam otroka, sem bolj vpet v te bolj običajne delovnike, že zaradi vrtca in šole. Zaradi oddaje pa se dobivamo tudi ob koncih tedna. Z mislimi si tako ali tako ves čas pri stvari. V ponedeljek moraš imeti ideje že za polovico oddaje, saj je treba do petka uskladiti urnike z vsemi, ki sodelujejo pri snemanju.

Pravite, da kolesarite. Ob petkih zvečer?

V prejšnji sezoni Kaj dogaja smo končali snemanja ravno v takšnem času, da smo lahko šli na proteste. Zdaj bo težje, ker bomo večinoma snemali takrat, ko potekajo. Sem pa tudi poleti nanje hodil bolj redko.