V odprti zvezi sta se močno opekla
Pri odprti zvezi so pomembni zelo jasni, specifični in konkretni dogovori, pri katerih se upoštevajo meje tistega, ki je bolj konzervativen.
Odpri galerijo
FOTO:Shutterstock
Sem privlačen moški sredi 30 let, izobražen, preskrbljen, s službo, ki me izpolnjuje. Od pubertete vem, da sem istospolno usmerjen, s čimer nimam težav. Pred približno letom dni sem spoznal več kot deset let mlajšega fanta in se vanj močno zaljubil. Imela sva fantastičen odnos, kmalu sva zaživela neke vrste družinsko življenje. Kljub temu se nisem bil pripravljen odpovedati svojemu pestremu spolnemu življenju. Zelo sem namreč užival v priložnostnih spolnih aktivnostih z različnimi partnerji. Dogovorila sva se za odprto zvezo. Tudi partner je imel izkušnje z razgibanim spolnim življenjem, zato nisem pričakoval težav.
Čez nekaj mesecev pa je vse bolj izostajal od doma, želel je iti kam sam, vse večkrat je na hitro zaprl računalnik, ko sem prišel zraven, zaklepati je začel telefon, česar prej ni delal … Dobil sem občutek, da se nekaj dogaja, in ko sem ga vprašal, mi je priznal, da se je zapletel v zvezo s fantom, precej mlajšim od mene, in razvil do njega globoka čustva. Sprva me je šokiralo in prizadelo, vendar sem se precej hitro ujel in si zracionaliziral, da gre za mladostno muho enodnevnico, ki bo hitro minila. Vendar ni. Njuno razmerje se je nadaljevalo. Postajal sem vse bolj napet. Zalotil sem se, da pogosto razmišljam, kako je moj partner s tem novim fantom, kaj skupaj počneta, kako uživata ...
Dobesedno obsedlo me je. Postajal sem vse bolj zagrenjen in jezen. Naposled sem to omenil partnerju in ga prosil, naj zvezo prekine. Rekel mi je, da sva se dogovorila za odprto zvezo in da odnosa s tem novim fantom ne želi končati. Ne glede na to, če me moti ali ne. Da mu je sicer žal, če imam s tem težavo, ampak da se on v ekskluzivni zvezi pač ne vidi. Res me je prizadelo. Bil sem le še senca samega sebe, o ničemer drugem nisem razmišljal … Nazadnje sem se odločil končati ta odnos. Bilo mi je težko, po nekaj tednih je bolečina počasi začela popuščati.
Tedaj pa se je moj partner vrnil. Povedal mi je, da mu je žal, da je bila zabloda in da želi graditi odnos z mano. Ves skesan, objokan in psihično na tleh. Takšnega še nisem videl. Povedal je, da je prekinil vse stike s tistim fantom in da bi bil pripravljen tudi na ekskluzivno zvezo z mano. Zdaj sem razdvojen. Po eni strani ga imam še vedno rad. Po drugi sem prizadet in mu ne zaupam. Ne vem, ali lahko spet vzpostaviva kakovosten odnos. Skrbi me, da je bilo v najinem razmerju preveč ran, da bi se jih dalo zaceliti. Vesel bi bil vašega pogleda in morda nasveta, kako naprej. Ted
Iz evolucijske perspektive vemo, da ljudje po naravi nismo monogamni. Odločitev za ekskluzivno zvezo ali monogamno skupnost je kulturološki fenomen zahodne civilizacije v zadnjih nekaj tisočletjih. Po nekaterih statistikah se intimno razmerje s tretjo osebo zgodi v 95 odstotkih dolgoročnih partnerstev … Takšna izkušnja je velika preizkušnja za zvezo. In vendar jo številnim parom uspe predelati, da tako ali drugače zrastejo z njo. Vaša situacija je sama po sebi čustveno izjemno zahtevna. Očitno ste senzibilni, čustveno dojemljivi, z zelo diferenciranim in intenzivnim, bogatim notranjim svetom. Zato je razumljivo, da se vas takšna čustveno zapletena ko
Odprte zveze so večdimenzionalen, kompleksen pojav. V praksi je običajno tako, da je, vzajemnemu dogovoru navkljub, eden od partnerjev »nekoliko bolj za« kot drugi. Kar sčasoma eskalira. Čustveni vrtinci naraščajo. Občutki nemoči, jeze, ljubosumja, neustreznosti, nekompetentnosti, dvomi vase, v partnerja, v vse … so na dnevnem redu. Takšno viharno notranje ozračje vsekakor zelo okupira in zahteva veliko energije oz. psihičnega prostora. Vzkipljivost, malodušje, obup in celo depresija so pogosti spremljevalci. Zato ste z vidika samozaščite naredili dobro potezo, ko ste se odločili, da takšno stanje prekinete.
Zdaj, ko se je vaš partner vrnil, pa ste v dvomih. Ranjeni ste in prizadeti. Tudi to je normalno. Zaupanje se hitro poruši – in se zelo zelo dolgo spet vzpostavlja ... Nisem jasnovidka in absolutno je preveč dejavnikov, ki sovplivajo, da bi lahko napovedala, kakšen bo končni izid vajine zveze. Vsekakor pa vemo, da so krize sestavni deli zvez. Nekatere zveze imajo potencial, da te krize premagajo, se poglobijo, z njimi zrastejo. Kadar ima možnost v odnos intimno vstopiti tretja oseba, je to običajno zato, ker so bili v njem primanjkljaji, o katerih se ni govorilo.
Težave, ki se jih ni reševalo. Problemi, ki se jih ni naslavljalo. Takšna kriza je lahko tudi dober povod, da se par posveti tem vsebinam. Pomembno bi bilo, da bi se pogovorila o razlogih in motivih, da je vaš partner vstopil v drugo razmerje, hkrati pa je pomembno, da tudi vi izrazite svoja občutja in doživljanje. Prav ta vidik vaše stiske je namreč najmočnejši dejavnik pri spremembi pri vašem partnerju in oblikovanju zadovoljujočega formata vajinega odnosa. Če se bosta zdaj odločila za ekskluzivno zvezo, je dobro, da se pogovorita o svojih predstavah, željah in razlogih za takšno odločitev. Morda je smiselno določiti neko časovno obdobje, npr. pol leta, da vidita, kako takšna zveza funkcionira za vaju.
Pri odprti zvezi so pomembni zelo jasni, specifični in konkretni dogovori, pri katerih se upoštevajo meje tistega, ki je bolj konzervativen. Zahteva veliko čustvene zrelosti, dobro komunikacijo, iskrenost in veliko zaupanja, fleksibilnosti ter odprtosti – tudi za spremembe. Posluh za lastne potrebe in potrebe partnerja ter sposobnost vse to skomunicirati je velikega pomena. Rane, ki so nastale, so še odprte. Potrebujejo čas, da se zacelijo. Poleg časa pa aktiven angažma in veliko truda za odnos. Morda bi vama v tem pogledu lahko prišla prav kakšna partnerska terapija/svetovanje, kjer bi pod strokovnim vodstvom lahko varno odpirala teme – tudi bolj boleče, kot je ranjen ponos, dvom v samega sebe, strah pred izgubo …
Odnosi so dinamični konstrukti. Spreminjajo se – in mi z njimi. S tem, ko zorimo, zorijo tudi naši odnosi. Da bi se to lahko zgodilo, pa morata, da bi se začela povezovati, komunicirati, odkrito spregovoriti o svojih željah, predstavah, hrepenenjih – pa tudi o pomanjkanju in prizadetosti. S temi pogovori se bosta lahko našla na nov način in se morda bolj zbližala. Verjamem, da imata veliko skupnih točk, ki vaju bodo lahko spet povezale. Dokler smo živi, vedno obstaja neka oblika odnosa, ta pa se bo razvijal glede na to, koliko in kaj bosta vlagala vanj. Prepričana sem, da imata veliko sposobnosti in da sta lahko uspešna, če jih bosta aktivirala. Vse dobro vam želim.
Čez nekaj mesecev pa je vse bolj izostajal od doma, želel je iti kam sam, vse večkrat je na hitro zaprl računalnik, ko sem prišel zraven, zaklepati je začel telefon, česar prej ni delal … Dobil sem občutek, da se nekaj dogaja, in ko sem ga vprašal, mi je priznal, da se je zapletel v zvezo s fantom, precej mlajšim od mene, in razvil do njega globoka čustva. Sprva me je šokiralo in prizadelo, vendar sem se precej hitro ujel in si zracionaliziral, da gre za mladostno muho enodnevnico, ki bo hitro minila. Vendar ni. Njuno razmerje se je nadaljevalo. Postajal sem vse bolj napet. Zalotil sem se, da pogosto razmišljam, kako je moj partner s tem novim fantom, kaj skupaj počneta, kako uživata ...
Dobesedno obsedlo me je. Postajal sem vse bolj zagrenjen in jezen. Naposled sem to omenil partnerju in ga prosil, naj zvezo prekine. Rekel mi je, da sva se dogovorila za odprto zvezo in da odnosa s tem novim fantom ne želi končati. Ne glede na to, če me moti ali ne. Da mu je sicer žal, če imam s tem težavo, ampak da se on v ekskluzivni zvezi pač ne vidi. Res me je prizadelo. Bil sem le še senca samega sebe, o ničemer drugem nisem razmišljal … Nazadnje sem se odločil končati ta odnos. Bilo mi je težko, po nekaj tednih je bolečina počasi začela popuščati.
Tedaj pa se je moj partner vrnil. Povedal mi je, da mu je žal, da je bila zabloda in da želi graditi odnos z mano. Ves skesan, objokan in psihično na tleh. Takšnega še nisem videl. Povedal je, da je prekinil vse stike s tistim fantom in da bi bil pripravljen tudi na ekskluzivno zvezo z mano. Zdaj sem razdvojen. Po eni strani ga imam še vedno rad. Po drugi sem prizadet in mu ne zaupam. Ne vem, ali lahko spet vzpostaviva kakovosten odnos. Skrbi me, da je bilo v najinem razmerju preveč ran, da bi se jih dalo zaceliti. Vesel bi bil vašega pogleda in morda nasveta, kako naprej. Ted
Iz evolucijske perspektive vemo, da ljudje po naravi nismo monogamni. Odločitev za ekskluzivno zvezo ali monogamno skupnost je kulturološki fenomen zahodne civilizacije v zadnjih nekaj tisočletjih. Po nekaterih statistikah se intimno razmerje s tretjo osebo zgodi v 95 odstotkih dolgoročnih partnerstev … Takšna izkušnja je velika preizkušnja za zvezo. In vendar jo številnim parom uspe predelati, da tako ali drugače zrastejo z njo. Vaša situacija je sama po sebi čustveno izjemno zahtevna. Očitno ste senzibilni, čustveno dojemljivi, z zelo diferenciranim in intenzivnim, bogatim notranjim svetom. Zato je razumljivo, da se vas takšna čustveno zapletena ko
Odprte zveze so večdimenzionalen, kompleksen pojav. V praksi je običajno tako, da je, vzajemnemu dogovoru navkljub, eden od partnerjev »nekoliko bolj za« kot drugi. Kar sčasoma eskalira. Čustveni vrtinci naraščajo. Občutki nemoči, jeze, ljubosumja, neustreznosti, nekompetentnosti, dvomi vase, v partnerja, v vse … so na dnevnem redu. Takšno viharno notranje ozračje vsekakor zelo okupira in zahteva veliko energije oz. psihičnega prostora. Vzkipljivost, malodušje, obup in celo depresija so pogosti spremljevalci. Zato ste z vidika samozaščite naredili dobro potezo, ko ste se odločili, da takšno stanje prekinete.
Zdaj, ko se je vaš partner vrnil, pa ste v dvomih. Ranjeni ste in prizadeti. Tudi to je normalno. Zaupanje se hitro poruši – in se zelo zelo dolgo spet vzpostavlja ... Nisem jasnovidka in absolutno je preveč dejavnikov, ki sovplivajo, da bi lahko napovedala, kakšen bo končni izid vajine zveze. Vsekakor pa vemo, da so krize sestavni deli zvez. Nekatere zveze imajo potencial, da te krize premagajo, se poglobijo, z njimi zrastejo. Kadar ima možnost v odnos intimno vstopiti tretja oseba, je to običajno zato, ker so bili v njem primanjkljaji, o katerih se ni govorilo.
Težave, ki se jih ni reševalo. Problemi, ki se jih ni naslavljalo. Takšna kriza je lahko tudi dober povod, da se par posveti tem vsebinam. Pomembno bi bilo, da bi se pogovorila o razlogih in motivih, da je vaš partner vstopil v drugo razmerje, hkrati pa je pomembno, da tudi vi izrazite svoja občutja in doživljanje. Prav ta vidik vaše stiske je namreč najmočnejši dejavnik pri spremembi pri vašem partnerju in oblikovanju zadovoljujočega formata vajinega odnosa. Če se bosta zdaj odločila za ekskluzivno zvezo, je dobro, da se pogovorita o svojih predstavah, željah in razlogih za takšno odločitev. Morda je smiselno določiti neko časovno obdobje, npr. pol leta, da vidita, kako takšna zveza funkcionira za vaju.
Pri odprti zvezi so pomembni zelo jasni, specifični in konkretni dogovori, pri katerih se upoštevajo meje tistega, ki je bolj konzervativen. Zahteva veliko čustvene zrelosti, dobro komunikacijo, iskrenost in veliko zaupanja, fleksibilnosti ter odprtosti – tudi za spremembe. Posluh za lastne potrebe in potrebe partnerja ter sposobnost vse to skomunicirati je velikega pomena. Rane, ki so nastale, so še odprte. Potrebujejo čas, da se zacelijo. Poleg časa pa aktiven angažma in veliko truda za odnos. Morda bi vama v tem pogledu lahko prišla prav kakšna partnerska terapija/svetovanje, kjer bi pod strokovnim vodstvom lahko varno odpirala teme – tudi bolj boleče, kot je ranjen ponos, dvom v samega sebe, strah pred izgubo …
Odnosi so dinamični konstrukti. Spreminjajo se – in mi z njimi. S tem, ko zorimo, zorijo tudi naši odnosi. Da bi se to lahko zgodilo, pa morata, da bi se začela povezovati, komunicirati, odkrito spregovoriti o svojih željah, predstavah, hrepenenjih – pa tudi o pomanjkanju in prizadetosti. S temi pogovori se bosta lahko našla na nov način in se morda bolj zbližala. Verjamem, da imata veliko skupnih točk, ki vaju bodo lahko spet povezale. Dokler smo živi, vedno obstaja neka oblika odnosa, ta pa se bo razvijal glede na to, koliko in kaj bosta vlagala vanj. Prepričana sem, da imata veliko sposobnosti in da sta lahko uspešna, če jih bosta aktivirala. Vse dobro vam želim.
