Vrnitev na Luno smo dolžni mladim

Morda je bil prvi pristanek na Luni za astronavta Neila Armstronga res le majhen korak, toda za gimnazijsko maturantko Marijo Strojnik je bil to neznanski preskok. Takrat, pred 50 leti, jo je ob orjaškem podvigu ameriške Nase, ki ga je prenašal ves svet, prešinilo, da je človeštvo, če stopi skupaj, zmožno največjih dejanj. Verno dekle je to spoznanje utirilo na pot znanosti, v kateri je napravila izjemno kariero v ZDA in se povzpela med 500 najpomembnejših znanstvenikov 21. stoletja. A njena znanstvena pot se je začela še globoko v 20. stoletju: »Izkrcanje na Luni, ki smo ga poleti 1969 lahko spremljali po vsem svetu po televiziji, me je odprlo za povsem nove dimenzije dojemanja sveta. Znanost je nenadoma pridobila veliko družbeno veljavo, nenadoma se je zazdela dostopna vsem, ne le ...