V nadaljevanju preberite:

Svet zaznamuje osemdeset let od konca druge svetovne vojne. Vrstijo se zgodbe o pogumu, požrtvovalnosti, solidarnosti, veliko je pripovedi o hudih zločinih, ki so jih zakrivili tako nacisti kot tudi zavezniki tik po vojni. Redko, če sploh, pa se sliši glas o do 200.000 korejskih deklicah in ženskah, ki so jih japonski vojaki med letoma 1932 in 1945 zapirali v taborišča, kjer so jih imeli za »ženske za uteho«. Prisilili so jih, da so delale v bordelih, ki jih je vodila japonska cesarska vojska. Najmlajša je imela 11, najstarejša pa 19 let.

Japonska vlada za dejanja vojakov nikoli ni prevzela polne odgovornosti, poročilo Združenih narodov pa je ženske, ki so jih pred in med drugo svetovno vojno ugrabljali z njihovih domov ali so jih v taborišča zvabili pod pretvezo dela in zaslužka, označilo za vojne spolne sužnje. Danes je v Južni Koreji živih še šest žensk, ki so kot najstnice preživele pekel.