Factorjeva bančnika vendarle za zapahi
Boris Pesjak in Dušan Valenčič neuspešna s prošnjo za alternativno prestajanje kazni; obsodbo izpodbijata na vrhovnem sodišču.
Odpri galerijo
Pravnomočno obsodbo Boris Pesjak in Dušan Valenčič izpodbijata z zahtevo za varstvo zakonitosti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Nekdanja člana uprave Factor banke Dušan Valenčič in Boris Pesjak že približno mesec dni spita na zaporniški žimnici zaradi zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti. Odhod za zapahe sta sicer skušala nadomestiti z alternativnim prestajanjem kazni, a sodišče njunima prošnjama ni prisluhnilo. Pravnomočno obsodbo sedaj izpodbijata na vrhovnem sodišču z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Višje sodišče je za nekdanja vodilna v Factor banki konec leta potrdilo leto in tri mesece zapora zaradi odobritve spornega posojila v višini 353.000 evrov pred dobrimi petimi leti, kar je prva pravnomočna obsodba bančnikov pri nas. Oba sta se skušala izogniti odhodu za zapahe s prošnjo za alternativno prestajanje kazni, in sicer bi Pesjak zaporno in stransko denarno kazen 9231 evrov odslužil z delom v splošno korist, Valenčič pa je predlagal delo v splošno korist oziroma vikend zapor. A je ljubljansko okrožno sodišče obe prošnji zavrnilo, saj je očitno menilo, da z milejšo obliko kazenske sankcije ne bi bil dosežen namen kaznovanja.
Valenčič, ki kazen prestaja v koprskih zaporih, se menda zoper tako odločitev ni pritožil, Pesjak pa alternativno prestajanje kazni skuša doseči s pritožbo na višje sodišče, čeprav že od srede aprila spi na zaporniški žimnici v ljubljanskih zaporih na Povšetovi. Višje sodišče o Pesjakovi pritožbi po naših podatkih še ni odločilo.
Zgodba, zaradi katere morata bančnika za zapahi prebiti leto in tri mesece, se nanaša na odobritev posojila poslovnežu Dejanu Lukiću za poplačilo dolga do banke ter na spremembo zavarovanja tega posojila v Lukićevo korist in s prenehanjem poroštva za to posojilo. Pesjak, takrat svetovalec uprave banke, ki ga je takratni predsednik uprave banke Ciril Dragonja za teden dni pooblastil, da v njegovem imenu odobrava kredite in druge predloge uprave, in Valenčič, takratni član uprave banke, sta 1. oktobra 2012 odobrila kratkoročni kredit beograjskemu poslovnežu. Namenjen je bil poplačilu Lukićevih še neporavnanih kreditnih obveznosti do Factor banke, odobrila pa sta ga, čeprav Lukić ni bil zmožen vrniti kredita, ki je bil za povrh nezadostno zavarovan, celo slabše kot prvi. Iz prejšnje vrste zavarovanja sta z novima pogodbama odpadla poroka, ki sta jamčila s svojim premoženjem (Pesjakova sin in hči), s prenehanjem njunega poroštva pa naj bi Lukiću pridobila korist v vrednosti 100.000 evrov in se hkrati izognila morebitnemu pozivu banke, da kredit poplačata kot poroka.
Po pravnomočnosti sodbe sta oba napovedala, da bosta obsodbo izpodbijala na vrhovnem sodišču. Kot je že takrat pojasnil zagovornik Pesjaka odvetnik Stojan Zdolšek, je ostalo nerešeno pravno vprašanje prenosa poslovodne funkcije na pooblaščenca: »Menimo, da je višje sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ko mimo sodišča prve stopnje ugotavlja obstoj tako imenovanega dejanskega poslovodje. Še vedno ostaja tudi pravna dilema, ali je šlo za očitek pridobitve premoženjske ali nepremoženjske koristi.«
Pesjaka čaka še eno sojenje, tokrat zaradi kreditiranja Factor Leasinga in BSD Nepremičnine leta 2008. Nekdanja člana uprave Factor banke Pesjak in Dragonja ter Boris Milevoj in Boris Miklavčič so lanskega decembra na predobravnavnem naroku drug za drugim zanikali očitke specializiranega tožilstva, medtem ko je nekdanja vodja sektorja poslovanja v Factor banki Mojca Lampret Kričej že pred tem s tožilstvom sklenila sporazum in priznala svoj del krivde za kaznivi dejanji zlorabe položaja. Izrečena ji je bila pogojna obsodba tri leta zapora s preizkusno dobo petih let, 12.000 evrov stranske denarne kazni ter mora vrniti 23.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Obramba je na decembrskem naroku predlagala izločitev tožilskih dokazov, češ da gre za nedovoljene dokaze, ki bi jih sodnica morala izločiti iz spisa, ker pa se je sodnica seznanila s takimi dokazi, je obramba predlagala tudi njeno izločitev. O predlogu obrambe po naših podatkih še ni odločeno.
Sicer pa zoper Pesjaka in Valenčiča (ter še nekatere druge člane nekdanje uprave banke) poteka več predkazenskih postopkov na preiskovalnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča.
Višje sodišče je za nekdanja vodilna v Factor banki konec leta potrdilo leto in tri mesece zapora zaradi odobritve spornega posojila v višini 353.000 evrov pred dobrimi petimi leti, kar je prva pravnomočna obsodba bančnikov pri nas. Oba sta se skušala izogniti odhodu za zapahe s prošnjo za alternativno prestajanje kazni, in sicer bi Pesjak zaporno in stransko denarno kazen 9231 evrov odslužil z delom v splošno korist, Valenčič pa je predlagal delo v splošno korist oziroma vikend zapor. A je ljubljansko okrožno sodišče obe prošnji zavrnilo, saj je očitno menilo, da z milejšo obliko kazenske sankcije ne bi bil dosežen namen kaznovanja.
Sporno posojilo
Valenčič, ki kazen prestaja v koprskih zaporih, se menda zoper tako odločitev ni pritožil, Pesjak pa alternativno prestajanje kazni skuša doseči s pritožbo na višje sodišče, čeprav že od srede aprila spi na zaporniški žimnici v ljubljanskih zaporih na Povšetovi. Višje sodišče o Pesjakovi pritožbi po naših podatkih še ni odločilo.
Zgodba, zaradi katere morata bančnika za zapahi prebiti leto in tri mesece, se nanaša na odobritev posojila poslovnežu Dejanu Lukiću za poplačilo dolga do banke ter na spremembo zavarovanja tega posojila v Lukićevo korist in s prenehanjem poroštva za to posojilo. Pesjak, takrat svetovalec uprave banke, ki ga je takratni predsednik uprave banke Ciril Dragonja za teden dni pooblastil, da v njegovem imenu odobrava kredite in druge predloge uprave, in Valenčič, takratni član uprave banke, sta 1. oktobra 2012 odobrila kratkoročni kredit beograjskemu poslovnežu. Namenjen je bil poplačilu Lukićevih še neporavnanih kreditnih obveznosti do Factor banke, odobrila pa sta ga, čeprav Lukić ni bil zmožen vrniti kredita, ki je bil za povrh nezadostno zavarovan, celo slabše kot prvi. Iz prejšnje vrste zavarovanja sta z novima pogodbama odpadla poroka, ki sta jamčila s svojim premoženjem (Pesjakova sin in hči), s prenehanjem njunega poroštva pa naj bi Lukiću pridobila korist v vrednosti 100.000 evrov in se hkrati izognila morebitnemu pozivu banke, da kredit poplačata kot poroka.
Po pravnomočnosti sodbe sta oba napovedala, da bosta obsodbo izpodbijala na vrhovnem sodišču. Kot je že takrat pojasnil zagovornik Pesjaka odvetnik Stojan Zdolšek, je ostalo nerešeno pravno vprašanje prenosa poslovodne funkcije na pooblaščenca: »Menimo, da je višje sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ko mimo sodišča prve stopnje ugotavlja obstoj tako imenovanega dejanskega poslovodje. Še vedno ostaja tudi pravna dilema, ali je šlo za očitek pridobitve premoženjske ali nepremoženjske koristi.«
Krivde ne priznavajo
Pesjaka čaka še eno sojenje, tokrat zaradi kreditiranja Factor Leasinga in BSD Nepremičnine leta 2008. Nekdanja člana uprave Factor banke Pesjak in Dragonja ter Boris Milevoj in Boris Miklavčič so lanskega decembra na predobravnavnem naroku drug za drugim zanikali očitke specializiranega tožilstva, medtem ko je nekdanja vodja sektorja poslovanja v Factor banki Mojca Lampret Kričej že pred tem s tožilstvom sklenila sporazum in priznala svoj del krivde za kaznivi dejanji zlorabe položaja. Izrečena ji je bila pogojna obsodba tri leta zapora s preizkusno dobo petih let, 12.000 evrov stranske denarne kazni ter mora vrniti 23.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Obramba je na decembrskem naroku predlagala izločitev tožilskih dokazov, češ da gre za nedovoljene dokaze, ki bi jih sodnica morala izločiti iz spisa, ker pa se je sodnica seznanila s takimi dokazi, je obramba predlagala tudi njeno izločitev. O predlogu obrambe po naših podatkih še ni odločeno.
Sicer pa zoper Pesjaka in Valenčiča (ter še nekatere druge člane nekdanje uprave banke) poteka več predkazenskih postopkov na preiskovalnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča.
