Kanglerju uspelo z zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Bah
Vrhovno sodišče je zaradi spornih dokazov razveljavilo pravnomočno sodbo, s katero ga je sodišče obsodilo na pogojno kazen.
Odpri galerijo
Vrhovno sodišče ugotovilo, da sta bili Francu Kanglerju kršeni pravica do obrambe in pravica do komunikacijske zasebnosti. FOTO: Uroš Hočevar
Maribor – Nekdanji župan Maribora Franc Kangler bo moral ponovno sesti na zatožno klop mariborskega okrajnega sodišča zaradi očitkov, da je posredoval pri zaposlitvi nekdanje podžupanje Astrid Bah na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu (JMSS). Vrhovno sodišče je namreč razveljavilo pravnomočno sodbo, s katero ga je sodišče obsodilo na pogojno kazen.
Višji sodniki so decembra 2016 potrdili odločitev okrajnega sodišča, ki je Kanglerja januarja tega leta obsodilo na pogojno kazen sedem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, ker da je nezakonito posredoval pri zaposlitvi Bahove. Tožilstvo mu je očitalo, da je za njeno zaposlitev 2009. izkoristil svoj vpliv na direktorico Vindiš Furmanovo, da je prek zvez zaposlila strankarsko kolegico iz SLS, in poskrbel, da ji je sklad poravnal šolnino za podiplomski študij za nazaj.
Sodbo je na vrhovnem sodišču v Kanglerjevem imenu izpodbijala Odvetniška družba Čeferin in v zahtevi za varstvo zakonitosti med drugim sodišču očitala kršitev pravice do obrambe, saj da preiskovalni sodnik Janez Žirovnik zoper njega ne bi smel podpisati odredbe za izvajanje prikritih ukrepov, ker je med njima v času, ko je Žirovnik še služboval v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, Kangler pa je bil predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, prihajalo do nesoglasij. Kanglerjeva obramba je zato v zvezi s tem izražala dvom o nepristranskosti sodnika. Na sojenju je Kangler predlagal, naj zaslišijo Žirovnika ter nekdanja poslanca Rudolfa Mogeta in Jožeta Jerovška, a je sodišče predlog zavrnilo.
Vrhovni sodniki so presodili, da je sodišče Kanglerju s tem kršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist. Prav tako mu je bila po ugotovitvi vrhovnih sodnikov kršena ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti, ker sta od končanja izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov novembra 2009 do vložitve obtožnega predloga julija 2013 minili več kot dve leti, kar pomeni, da so dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, nezakoniti.
Vrhovni sodniki se sklicujejo na odločbo ustavnega sodišča iz lanskega marca, da je treba po preteku dveletnega roka po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov tako zbrane dokaze teh ukrepov uničiti, če tožilstvo prej ne začne kazenskega pregona. Ta rok ni instrukcijski, ampak je zakonski procesni rok, za začetek kazenskega postopka pa je potrebna vložitev zahteve za preiskavo ali obtožnice; v Kanglerjevem primeru je bil obtožni predlog vložen julija 2013.
Vrhovno sodišče še poudarja, da na ustavno skladno razlago določbe zakona o kazenskem postopku ne vpliva niti avtentična razlaga zakona državnega zbora iz lanskega novembra, češ da je treba določbe zakona razumeti tako, da je dveletni rok po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski.
Takšna odločitev vrhovnega sodišča pomeni, da bo moralo sodišče v ponovljenem sojenju Kanglerju prisluhe izločiti iz spisa. Sodišče ima za pravnomočni epilog sicer dve leti časa glede na dveletni zastaralni rok od razveljavitve sodbe v postopku za izredno pravno sredstvo. A ostaja videti, kaj bo po izločitvi spornih dokazov sploh ostalo v spisu.
Vrhovni sodniki so v preteklosti že razveljavili obsodbo Kanglerja zaradi dodelitve službenega stanovanja v najem Karin Ježoviti. Sojenje Kanglerju se je tudi v tem primeru začelo znova, ker pa je okrajno sodišče po navodilih vrhovnega sodišča iz spisa iz prej omenjenega razloga izločilo prisluhe, je tožilstvo sredi ponovljenega sojenja odstopilo od obtožbe.
Podobno je bilo v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi farmacevtka, kjer je sodišče izločilo vse listine iz spisa in odredilo uničenje zvočnih prisluhov, posledično pa zavrnilo tožilsko zahtevo za uvedbo preiskave.
Višji sodniki so decembra 2016 potrdili odločitev okrajnega sodišča, ki je Kanglerja januarja tega leta obsodilo na pogojno kazen sedem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, ker da je nezakonito posredoval pri zaposlitvi Bahove. Tožilstvo mu je očitalo, da je za njeno zaposlitev 2009. izkoristil svoj vpliv na direktorico Vindiš Furmanovo, da je prek zvez zaposlila strankarsko kolegico iz SLS, in poskrbel, da ji je sklad poravnal šolnino za podiplomski študij za nazaj.
Sodbo je na vrhovnem sodišču v Kanglerjevem imenu izpodbijala Odvetniška družba Čeferin in v zahtevi za varstvo zakonitosti med drugim sodišču očitala kršitev pravice do obrambe, saj da preiskovalni sodnik Janez Žirovnik zoper njega ne bi smel podpisati odredbe za izvajanje prikritih ukrepov, ker je med njima v času, ko je Žirovnik še služboval v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, Kangler pa je bil predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, prihajalo do nesoglasij. Kanglerjeva obramba je zato v zvezi s tem izražala dvom o nepristranskosti sodnika. Na sojenju je Kangler predlagal, naj zaslišijo Žirovnika ter nekdanja poslanca Rudolfa Mogeta in Jožeta Jerovška, a je sodišče predlog zavrnilo.
Vrhovni sodniki so presodili, da je sodišče Kanglerju s tem kršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist. Prav tako mu je bila po ugotovitvi vrhovnih sodnikov kršena ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti, ker sta od končanja izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov novembra 2009 do vložitve obtožnega predloga julija 2013 minili več kot dve leti, kar pomeni, da so dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, nezakoniti.
Zamujen dveletni rok
Vrhovni sodniki se sklicujejo na odločbo ustavnega sodišča iz lanskega marca, da je treba po preteku dveletnega roka po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov tako zbrane dokaze teh ukrepov uničiti, če tožilstvo prej ne začne kazenskega pregona. Ta rok ni instrukcijski, ampak je zakonski procesni rok, za začetek kazenskega postopka pa je potrebna vložitev zahteve za preiskavo ali obtožnice; v Kanglerjevem primeru je bil obtožni predlog vložen julija 2013.
Vrhovno sodišče še poudarja, da na ustavno skladno razlago določbe zakona o kazenskem postopku ne vpliva niti avtentična razlaga zakona državnega zbora iz lanskega novembra, češ da je treba določbe zakona razumeti tako, da je dveletni rok po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski.
Takšna odločitev vrhovnega sodišča pomeni, da bo moralo sodišče v ponovljenem sojenju Kanglerju prisluhe izločiti iz spisa. Sodišče ima za pravnomočni epilog sicer dve leti časa glede na dveletni zastaralni rok od razveljavitve sodbe v postopku za izredno pravno sredstvo. A ostaja videti, kaj bo po izločitvi spornih dokazov sploh ostalo v spisu.
Vrhovni sodniki so v preteklosti že razveljavili obsodbo Kanglerja zaradi dodelitve službenega stanovanja v najem Karin Ježoviti. Sojenje Kanglerju se je tudi v tem primeru začelo znova, ker pa je okrajno sodišče po navodilih vrhovnega sodišča iz spisa iz prej omenjenega razloga izločilo prisluhe, je tožilstvo sredi ponovljenega sojenja odstopilo od obtožbe.
Podobno je bilo v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi farmacevtka, kjer je sodišče izločilo vse listine iz spisa in odredilo uničenje zvočnih prisluhov, posledično pa zavrnilo tožilsko zahtevo za uvedbo preiskave.
