Na policijske limance naletelo 92 pijanih voznikov
Po vzoru maratona hitrosti so se policisti tokrat osredotočili na tiste, ki so popili preveč in vozili.
Odpri galerijo
Zaradi maratona nadzora hitrosti so policisti s ceste spravili 92 pijanih voznikov in s tem morda preprečili tudi kakšno novo tragedijo (simbolična fotografija). FOTO: Mavric Pivk/Delo
Ljubljana - Konec tedna so prometniki na več kot 360 lokacijah po Slovenji prvič izvedli maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov. Po vzoru podobnih akcij, ko so lovili prehitre voznike, so ustavljali in kontrolirali od sobote pozno popoldne do nedeljskega jutra.
A za razliko napovedanih akcij, kjer se osredotočijo na hitrost, tokrat niso razkrili lokacij, kjer je bila večja verjetnost, da bodo možje v modrem ustavili voznika in ga preizkusili z alkotestom.
Policisti so v okviru poostrenega nadzora nad vožnjo pod vplivom alkohola in drog v noči na nedeljo pri vožnji pod vplivom alkohola ujeli 92 voznikov. Odredili so tudi 13 strokovnih pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi, so danes pojasnili na generalni policijski upravi. Opravili pa so kar 2194 preizkusov alkoholiziranosti.
Kot rečeno, je bil pri 92 voznikih rezultat pozitiven, dva voznika sta preizkus odklonila. V 55 primerih so voznikom namerili 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 1,1 promila alkohola v krvi, v 37 primerih pa več. Odredili so tri strokovne preglede zaradi ugotavljanja vožnje pod vplivom alkohola.
Namen poostrenih nadzorov je ozaveščati ljudi o tem, kako nevarna je vožnja pod vplivom alkohola ali drog in v čim večji meri preprečiti takšno neodgovorno udeležbo v prometu. Policija in Javna agencija RS za varnost prometa zato še naprej pozivata k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, mamil in drugih psihoaktivnih snovi. Alkohol in mamila namreč močno vplivajo na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in so pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč.
Policija zato poziva voznike, da ne sedejo za volan pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Po izkušnjah je največ takih primerov ob koncu tedna, ko je zaradi različnih priložnosti, na primer druženj, še večja verjetnost, da lahko nekdo vozi pod vplivom alkohola ali drog.
Policisti sicer že ves teden po državi v okviru nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola in drog poostreno nadzirajo psihofizično stanje voznikov. Preverjajo vožnjo pod vplivom alkohola, izvajajo tudi preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. Med epidemijo, od 16. marca do 31. maja, je bil zaznan trend povečanja števila alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč.
V prvih petih mesecih letos je policija sicer ugotovila 3553 kršitev s področja alkohola, v enakem obdobju lani pa 3607. V 507 nesrečah, ki so med 1. januarjem in 31. majem letos povzročili opiti vozniki, je umrlo 13 oseb, 35 je bilo hudo in 167 lažje telesno poškodovanih. Ceste so letos vzele 32 življenj, tako da je več kot vsako tretjo smrt v prometu povzročil alkoholiziran povzročitelj.
Nobenega dvoma ni, da alkohol zmanjšuje psihofizične sposobnosti pri vožnji, in to že v manjših količinah. Alkohol namreč deluje na centralni živčni sistem, ki je za zbrano vožnjo ključnega pomena. Glavne pasti »vožnje v rožicah« so motena ostrina vida, slabše zaznavanje predmetov in podaljšan reakcijski čas, ki ima lahko kaj hitro tudi usodne posledice. Že pri za sekundo podaljšanem reakcijskem času se lahko nesreča namesto z manjšim trkom konča z usodnimi posledicami.
Vozniki se morajo zavedati, da alkohol ostane v organizmu tudi 12 ur ali več po zaužitju, zato v jutru po prepiti noči še niso popolnoma sposobni za varno vožnjo oziroma je lahko pri preizkusu alkoholiziranosti koncentracija alkohola še vedno nad dovoljeno. Vsekakor naj avtomobilski ključi takrat počivajo.
A za razliko napovedanih akcij, kjer se osredotočijo na hitrost, tokrat niso razkrili lokacij, kjer je bila večja verjetnost, da bodo možje v modrem ustavili voznika in ga preizkusili z alkotestom.
Policisti so v okviru poostrenega nadzora nad vožnjo pod vplivom alkohola in drog v noči na nedeljo pri vožnji pod vplivom alkohola ujeli 92 voznikov. Odredili so tudi 13 strokovnih pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi, so danes pojasnili na generalni policijski upravi. Opravili pa so kar 2194 preizkusov alkoholiziranosti.
Dva odklonila
Kot rečeno, je bil pri 92 voznikih rezultat pozitiven, dva voznika sta preizkus odklonila. V 55 primerih so voznikom namerili 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 1,1 promila alkohola v krvi, v 37 primerih pa več. Odredili so tri strokovne preglede zaradi ugotavljanja vožnje pod vplivom alkohola.
Namen poostrenih nadzorov je ozaveščati ljudi o tem, kako nevarna je vožnja pod vplivom alkohola ali drog in v čim večji meri preprečiti takšno neodgovorno udeležbo v prometu. Policija in Javna agencija RS za varnost prometa zato še naprej pozivata k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, mamil in drugih psihoaktivnih snovi. Alkohol in mamila namreč močno vplivajo na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in so pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč.
Policija zato poziva voznike, da ne sedejo za volan pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Po izkušnjah je največ takih primerov ob koncu tedna, ko je zaradi različnih priložnosti, na primer druženj, še večja verjetnost, da lahko nekdo vozi pod vplivom alkohola ali drog.
Več alkohola med epidemijo
Policisti sicer že ves teden po državi v okviru nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola in drog poostreno nadzirajo psihofizično stanje voznikov. Preverjajo vožnjo pod vplivom alkohola, izvajajo tudi preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. Med epidemijo, od 16. marca do 31. maja, je bil zaznan trend povečanja števila alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč.
V prvih petih mesecih letos je policija sicer ugotovila 3553 kršitev s področja alkohola, v enakem obdobju lani pa 3607. V 507 nesrečah, ki so med 1. januarjem in 31. majem letos povzročili opiti vozniki, je umrlo 13 oseb, 35 je bilo hudo in 167 lažje telesno poškodovanih. Ceste so letos vzele 32 življenj, tako da je več kot vsako tretjo smrt v prometu povzročil alkoholiziran povzročitelj.
Vrsta negativnih učinkov med vožnjo
Nobenega dvoma ni, da alkohol zmanjšuje psihofizične sposobnosti pri vožnji, in to že v manjših količinah. Alkohol namreč deluje na centralni živčni sistem, ki je za zbrano vožnjo ključnega pomena. Glavne pasti »vožnje v rožicah« so motena ostrina vida, slabše zaznavanje predmetov in podaljšan reakcijski čas, ki ima lahko kaj hitro tudi usodne posledice. Že pri za sekundo podaljšanem reakcijskem času se lahko nesreča namesto z manjšim trkom konča z usodnimi posledicami.
Vozniki se morajo zavedati, da alkohol ostane v organizmu tudi 12 ur ali več po zaužitju, zato v jutru po prepiti noči še niso popolnoma sposobni za varno vožnjo oziroma je lahko pri preizkusu alkoholiziranosti koncentracija alkohola še vedno nad dovoljeno. Vsekakor naj avtomobilski ključi takrat počivajo.
