Namesto pomilostitve ovadba zaradi poskusa uboja?

Ni še odločeno, ali bo morilec policista Samo Tadin ovaden poskusa uboja pravosodnega policista.
Fotografija: Samo Tadin je krivdo priznal, nato pa si je premislil. FOTO: Igor Zaplatil
Odpri galerijo
Samo Tadin je krivdo priznal, nato pa si je premislil. FOTO: Igor Zaplatil

Novo mesto – Samo Tadin je v največjem slovenskem zaporu prestajal 30-letno zaporno kazen, januarja pa je poskrbel za incident, v katerem je bil lažje ranjen pravosodni policist Janez V. »Preiskava kaznivega dejanja še ni zaključena,« nam je sporočila tiskovna predstavnica novomeških policistov Alenka Drenik.

Kot je 21. januarja povedal tedanji direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Bojan Majcen, sta pravosodna policista okrog poldneva izvajala obhod. V Tadinovi celici na zaprtem oddelku zapora sta med rutinskim pregledom našla pokrovček, za katerega sta sklepala, da pripada USB modemu. Zahtevala sta, da jima ga izroči, kar je tudi storil in sledil je obvezen ukrep odvzema računalnika.
 

Ovadba zaradi poskusa uboja mu najbrž ne uide


»Ves ta čas je bil obsojenec miren, mirno je sprejel tudi ukrep. Ko pa je pravosodni policist, ki je bil v sobi, zapuščal prostor, je pograbil kuhinjski nož in ga zabodel v hrbet, nato pa še enkrat,« je dejal Majcen.

In čeprav Tadin z jedilnim priborom, ki ga obsojenci lahko imajo pri sebi, menda ni povzročil najhujših posledic, saj je bil pravosodni policist le lažje ranjen, mu po besedah vira blizu preiskave kazenska ovadba zaradi poskusa uboja najverjetneje ne uide. Če bi namreč bilo rezilo noža daljše, bi bile tudi posledice za napadenega neprimerno hujše.



Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij smo poleg podatka, da je bil »obsojenec po dogodku premeščen v drug zavod za prestajanje kazni zapora« (po naših informacijah v ljubljanski pripor), izvedeli še, da je bil »zoper obsojenca, ki je zabodel pravosodnega policista, uveden disciplinski postopek, ki poteka.«

Po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij se smejo izreči različne disciplinske kazni: pisni opomin; razporeditev na drugo delo do treh mesecev, če je kršitev storjena v zvezi z delom; omejitev sprejemanja pošiljk do šestih mesecev, če se v pošiljki najdejo alkoholne pijače, prepovedana droga ali predmeti, ki so primerni za pobeg ali napad, ali mobilni telefon oziroma druga komunikacijska sredstva; oddaja v samico do 21 dni s pravico do dela; oddaja v samico do 14 dni brez pravice do dela.
 

Zaman pisal Borutu Pahorju


Tadin je julija 2015 poklical na OKC in lažno najavil masaker na naslovu ženinih staršev na Igu. Viška policista Igor Mauser in Kristjan Čož sta v službeni škodi octavii pohitela na intervencijo, Tadin pa je v najeti astri čakal na obrobju Iga. Ko je zagledal octavio, je pohodil plin in ji zdrvel naproti, tik pred srečanjem pa sunkovito zavil v levo. Astra je silovito trčila v octavio na nujni vožnji (njena hitrost v trenutku trčenja je bila 129 kilometrov na uro). Mauser je umrl, Čož je bil lažje ranjen, tudi Tadin je preživel.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču je brez omahovanja priznal krivdo in sprejel kazen 30 let zapora, pozneje pa si je premislil in začel trditi, da je le hotel storiti samomor. Od višjih sodnikov je neuspešno poskušal izposlovati nižjo kazen, sodišče pa je medtem zavrglo tudi njegovo zahtevo za obnovo postopka.

Njegovo poslednje upanje je bilo, da bi svoje ime zagledal v uradnem listu pod rubriko »pomilostitve«. Lansko jesen je namreč predsednika republike zaprosil za to. »Obsojen sem bil, ne da bi se lahko pred obtožbo branil. Obsojen sem bil zaradi poskusa samomora, čeprav samomor ni kaznivo dejanje že približno 150 let. Za sojenje nisem bil sposoben zaradi poškodb glave, ki sem jih dobil v prometni nesreči, kakor tudi zaradi vpliva psihoaktivnih substanc, prav tako sem bil še vedno samomorilen, samomorilnost pa že sama po sebi izključuje sposobnost za sojenje,« je zapisal v pismu Borutu Pahorju.

Ali je predsednik že sprejel odločitev in kakšna je, v njegovem uradu ne razkrijejo: »Vsi ukazi predsednika republike o pomilostitvah so objavljeni v Uradnem listu RS. Podatek o tem, ali je posamezni obsojenec vložil prošnjo, pa je v skladu z veljavnim zakonom o varstvu osebnih podatkov in veljavno splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov posebej varovan osebni podatek.«

Malo verjetno je, da bi predsednik pomilostil nekoga, ki je zagrešil umor in poskus umora, nedavno pa si je torej nakopal še en sum kaznivega dejanja zoper življenje in telo. Poleg tega je jasno, da je Pahor v tem mandatu ugodil le eni prošnji doslej, v prejšnjem pa trem. V vseh primerih je šlo za veliko blažja kazniva dejanja.