Nekdanje braslovško občinsko vodstvo oproščeno
Nekdanji braslovški župan Marko Balant in podžupan Vinko Drča sta bila na celjskem okrožnem sodišču nepravnomočno oproščena. Tožilstvo jima zaradi sprememb namembnosti 140 hektarov kmetijskih zemljišč, na podlagi tega je Drča za 140.570 evrov dražje prodal svoje zemljišče, že več let skuša dokazati zlorabo položaja. Tokrat je sodnica Maja Manček Šporin povedala, da je tožilstvo dokazalo, da sta prestopila meje svojih pravic, ne pa tudi, da sta to storila zato, da bi Drča pridobil protipravno premoženjsko korist.
Prostorski red, ki je 140 hektarov kmetijskih zemljišč spremenil v 340 zazidljivih parcel, je braslovški občinski svet sprejel pred petnajstimi leti. Že dve leti prej je Vinko Drča sklenil predpogodbo z lastnikom in direktorjem podjetja Silco Sašem Kronovškom za nakup takrat še kmetijskega zemljišča. V predpogodbi je bil zapisan pogoj, da mora biti zemljišče zazidljivo do leta 2008, Kronovšek pa je Drči plačal že nekaj predujmov. Kasneje se je izkazalo, da za to konkretno zemljišče in še za več drugih sploh ni bilo soglasja pristojnih ministrstev, torej bi morala ostati kmetijska. Tako je ustavno sodišče za 90 parcel ustavilo postopek, ampak takrat je na nekdaj Drčevem zemljišču že stala Silcova stavba.
Skupno je bilo 43 pobudnikov, pri katerih vseh potrebnih soglasij za spremembo namembnosti ni bilo. Tožilstvo je več let zatrjevalo, da sta tako Balant kot Drča vedela, da vseh zahtevanih soglasij ni, pa je Drča vseeno občinskemu svetu predlagal sprejetje prostorskega reda, da bi lahko prodal svoje zemljišče, Balant pa ni zadržal objave v uradnem listu in je sporni prostorski red podpisal. Ključno je k temu pripomogla obrazložitev uslužbenca takratnega ministrstva za okolje in prostor Dušana Janeza Gačnika. Drča ga je zaprosil za obrazložitev sklepa ministrstva; ali lahko spremenijo namembnost ali ne. Gačnik za tovrstna vprašanja sploh ni bil pristojen, Braslovčani pa so nezakoniti prostorski red sprejeli. Drčeva parcela je bila naenkrat znatno več vredna.
Obtoženi so bili Balant, Drča in Gačnik, ki je med postopkom umrl. Čeprav tožilstvo v vseh letih, od prve oprostilne sodbe bo čez dober teden minilo devet let, še ni doživelo obsodbe, je bilo tokrat temu najbliže. »Sodišče ocenjuje, da je tožilstvo dokazalo, da sta oba kot uradni osebi prestopila meje svojih pravic. Vedela sta, da je sprejetje prostorskega reda v nasprotju s sklepom ministrstva. A to ne zadošča. Vsi trije so morali ravnati s posebnim namenom, torej pridobiti protipravno premoženjsko korist Vinku Drči. V tem delu sodišče ocenjuje, da tega ni mogoče dokazati. Balant je ves čas trdil, da je bil njegov namen omogočiti razvoj občine. Da ni vedel, da se mudi, da je Drča že sklenil predpogodbo, kaj se bo tam gradilo,« je v obrazložitvi oprostilne sodbe dejala sodnica.
Tožilka Katja Kunej še ne ve, ali se bo na sodbo pritožila: »Bom razmislila, zlasti glede na to, da je sodišče izpostavilo, da je tožilstvu uspelo dokazati vse objektivne znake kaznivega dejanja, kar pomeni, da sta zlorabila svoj položaj. Dokazan pa ni bil posebni subjektivni namen, naklep, da sta imela namen pridobiti obtoženemu Drči protipravno premoženjsko korist.« Na vprašanje, ali bi bilo drugače, če bi bil obtožen le Drča, pa je tožilka razložila, da sam položaja ne bi mogel zlorabiti. Kaznivo dejanje je omogočilo nezakonito Gačnikovo mnenje, prav tako se ne bi nič zgodilo, če prostorski red ne bi bil objavljen v uradnem listu.
Balant, Drča in zagovornica Maksimilijana Kincl Mlakar po oprostilni sodbi izjav niso želeli dajati.
