
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar bi moral kmalu izvedeti, ali je upravičen do odškodnine zaradi postopka pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) pred dobrim desetletjem. Od države zahteva 12.000 evrov in zamudne obresti. Danes so na ljubljanskem okrajnem sodišču končali glavno obravnavo, sodba bo izšla pisno.
KPK je namreč sklenila, da sta Zalar in takratni generalni državni tožilec Zvonko Fišer ravnala koruptivno pri imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva 2012.
Kot je danes po obravnavi za medije pojasnil Zalarjev zagovornik, njegov sin Anže Zalar, so večkrat želeli skleniti simbolično poravnavo z opravičilom z državnim odvetništvom, a to njihovega predloga ni sprejelo.
»Problem je bil, da si je KPK takrat enostransko interpretirala določbe lastnega poslovnika in zakon o preprečevanju korupcije in zaščiti integritete. V bistvu so si sami določili postopek, ki ga v tem konkretnem primeru niso upoštevali,« je pojasnil odvetnik. Pričakuje, da bodo z odškodninsko tožbo uspešni.
Tako Zalar kot Fišer sta zaradi postopka KPK vložila tožbo na upravno sodišče. Med drugim sta izpodbijala način vodenja postopka, saj da pred izdajo poročila nista imela možnosti odgovora na očitke oziroma možnosti obrambe. Upravno sodišče je leta 2015 odpravilo ugotovitve KPK v zadevi Škrlec, vrhovno sodišče je tako odločitev leta 2016 potrdilo.
Konec leta 2017 in na začetku 2018 je Zalarja in Fišerja obtožb o zlorabi položaja pri imenovanju Škrleca oprostilo tudi Okrajno sodišče v Novem mestu. Marca 2018 je višje sodišče v zvezi s pritožbo tožilstva ugotovilo zastaranje zadev in sodbi spremenilo tako, da je obtožbi zavrnilo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji