Novoletna tragedija v luči prometno najvarnejšega leta
Prvič je v prometnih nesrečah umrlo manj kot sto ljudi, po odmevnih nesrečah zahteve po spremembi zakonodaje.
Odpri galerijo
Vsaka smrt v prometni nesreči je nepotrebna. FOTO: Oste Bakal
Ljubljana – Zadnji dan starega leta je zaznamovala huda tragedija peterice mladih na Krasu, v kateri sta ugasnili dve življenji. Vsaka smrt, predvsem mladega človeka, je seveda tragična, kljub temu pa si bomo leto 2018 zapomnili po tem, da je v prometnih nesrečah umrlo manj kot sto ljudi.
Številka sama po sebi ne pove veliko brez zavedanja, da je v letu naše osamosvojitve na slovenskih cestah umrlo kar 482 ljudi, leta 1999, recimo, 334 in leta 2007 293. Še leta 2016 je na slovenskih cestah umrlo 130 ljudi. Od lani umrlih 93 udeležencev nesreč je bilo 40 voznikov avtomobilov, 12 sopotnikov, 16 motoristov, dva mopedista, osem kolesarjev, 13 pešcev ter po en traktorist in sopotnik na traktorju. Številka morda ni dokončna, saj se šteje za smrtno žrtev udeleženec, ki je umrl v 30 dneh po nesreči. Na slovenskih cestah je umrlo še 15 ljudi več, vendar jih ne uvrščajo med žrtve prometnih nesreč, saj se je izkazalo, da so umrli naravne smrti, denimo zaradi odpovedi srca. Prav tako, recimo, za prometno nesrečo ne velja nesreča, ki se je zgodila 30. oktobra. Iz smeri Maribora proti Dravogradu je z osebnim avtom vozil 80-letnik. Zunaj naselja Brezno je na cesto padla večja skala in priletela v osebni avto. Na kraju dogodka sta umrla voznik in 76-letna sopotnica, oba z območja Raven na Koroškem. Policisti to vodijo kot dogodek.
Največ žrtev v prometu, in sicer 19, je bilo na območju PU Maribor, na območju PU Ljubljana 19, na Celjskem in Dolenjskem po 13, na območju PU Koper 11, na območju PU Nova Gorica deset, na območju PU Kranj šest in na območju PU Murska Sobota štiri. Skupaj je lani na slovenskih cestah umrlo 17 tujcev (pet Nemcev, trije Hrvati, po dva Makedonca in Italijana ter po en Čeh, državljan BiH, Švicar, Madžar in Ukrajinec), kar znaša dobrih 18 odstotkov. Od 89 smrtnih prometnih nesreč so jih tujci povzročili 18 (Hrvati štiri, Nemci tri, Makedonci dve, Italijani dve, državljani BiH dve, Madžari dve, po eno pa Čehi, Kosovar in Ukrajinec), kar je dobrih 20 odstotkov. Kot najbolj tragičen mesec na cestah si bomo zapomnili september, ko je v 21 prometnih nesrečah umrlo 21 ljudi, najmanj mrtvih je bilo januarja, ko sta umrla dva voznika.
Najhujša nesreča se je zgodila 7. avgusta pri Ptuju; 43-letna voznica osebnega avta je vozila od Pragerskega proti Ptuju. Zunaj naselja Šikole je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala na bankino in odneslo jo je na nasprotno stran, kjer je čelno trčila v pravilno vozeči osebni avto 65-letnika. V silovitem trčenju so na kraju dogodka umrli povzročiteljica in dva potnika v drugem osebnem avtu, 82-letni moški in 62-letna ženska. Voznik in 64-letna sopotnica v drugem avtu sta se lažje ranila.
Odmevna je bila tudi nesreča mladega para, 19-letnice in 17-letnika, ki sta se 24. marca z rdečim cliem odpeljala proti Novemu mestu. Ker ju ni bilo domov, so zaskrbljeni starši poklicali policiste. Po številnih iskalnih akcijah na terenu so v sredo, 28. marca, s pomočjo gasilcev GRC Novo mesto s čolnom začeli pregledovati reko Krko in našli avto s pokojnima. Voznica je zapeljala desno s ceste, trčila v drevesa, nato pa je avto odbilo v Krko in na dnu reke je obstal na strehi.
Huda nesreča, po kateri smo slišali nove zahteve po spremembi zakonodaje za alkoholizirane voznike, se je zgodila v Mariboru 27. oktobra lani ob 21.10, ko je na prehodu za pešce pijani 28-letni Martin P. z 1,83 promila alkohola v krvi z avtom zbil 27-letno visoko nosečo žensko. Zdravniki so v UKC s carskim rezom poskušali rešiti otroka. Ona je umrla 30. oktobra, otrok pa 1. novembra.
Številka sama po sebi ne pove veliko brez zavedanja, da je v letu naše osamosvojitve na slovenskih cestah umrlo kar 482 ljudi, leta 1999, recimo, 334 in leta 2007 293. Še leta 2016 je na slovenskih cestah umrlo 130 ljudi. Od lani umrlih 93 udeležencev nesreč je bilo 40 voznikov avtomobilov, 12 sopotnikov, 16 motoristov, dva mopedista, osem kolesarjev, 13 pešcev ter po en traktorist in sopotnik na traktorju. Številka morda ni dokončna, saj se šteje za smrtno žrtev udeleženec, ki je umrl v 30 dneh po nesreči. Na slovenskih cestah je umrlo še 15 ljudi več, vendar jih ne uvrščajo med žrtve prometnih nesreč, saj se je izkazalo, da so umrli naravne smrti, denimo zaradi odpovedi srca. Prav tako, recimo, za prometno nesrečo ne velja nesreča, ki se je zgodila 30. oktobra. Iz smeri Maribora proti Dravogradu je z osebnim avtom vozil 80-letnik. Zunaj naselja Brezno je na cesto padla večja skala in priletela v osebni avto. Na kraju dogodka sta umrla voznik in 76-letna sopotnica, oba z območja Raven na Koroškem. Policisti to vodijo kot dogodek.
Največ smrtnih žrtev na območju PU Maribor
Največ žrtev v prometu, in sicer 19, je bilo na območju PU Maribor, na območju PU Ljubljana 19, na Celjskem in Dolenjskem po 13, na območju PU Koper 11, na območju PU Nova Gorica deset, na območju PU Kranj šest in na območju PU Murska Sobota štiri. Skupaj je lani na slovenskih cestah umrlo 17 tujcev (pet Nemcev, trije Hrvati, po dva Makedonca in Italijana ter po en Čeh, državljan BiH, Švicar, Madžar in Ukrajinec), kar znaša dobrih 18 odstotkov. Od 89 smrtnih prometnih nesreč so jih tujci povzročili 18 (Hrvati štiri, Nemci tri, Makedonci dve, Italijani dve, državljani BiH dve, Madžari dve, po eno pa Čehi, Kosovar in Ukrajinec), kar je dobrih 20 odstotkov. Kot najbolj tragičen mesec na cestah si bomo zapomnili september, ko je v 21 prometnih nesrečah umrlo 21 ljudi, najmanj mrtvih je bilo januarja, ko sta umrla dva voznika.
V najhujši nesreči trije mrtvi
Najhujša nesreča se je zgodila 7. avgusta pri Ptuju; 43-letna voznica osebnega avta je vozila od Pragerskega proti Ptuju. Zunaj naselja Šikole je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala na bankino in odneslo jo je na nasprotno stran, kjer je čelno trčila v pravilno vozeči osebni avto 65-letnika. V silovitem trčenju so na kraju dogodka umrli povzročiteljica in dva potnika v drugem osebnem avtu, 82-letni moški in 62-letna ženska. Voznik in 64-letna sopotnica v drugem avtu sta se lažje ranila.
Odmevna je bila tudi nesreča mladega para, 19-letnice in 17-letnika, ki sta se 24. marca z rdečim cliem odpeljala proti Novemu mestu. Ker ju ni bilo domov, so zaskrbljeni starši poklicali policiste. Po številnih iskalnih akcijah na terenu so v sredo, 28. marca, s pomočjo gasilcev GRC Novo mesto s čolnom začeli pregledovati reko Krko in našli avto s pokojnima. Voznica je zapeljala desno s ceste, trčila v drevesa, nato pa je avto odbilo v Krko in na dnu reke je obstal na strehi.
Huda nesreča, po kateri smo slišali nove zahteve po spremembi zakonodaje za alkoholizirane voznike, se je zgodila v Mariboru 27. oktobra lani ob 21.10, ko je na prehodu za pešce pijani 28-letni Martin P. z 1,83 promila alkohola v krvi z avtom zbil 27-letno visoko nosečo žensko. Zdravniki so v UKC s carskim rezom poskušali rešiti otroka. Ona je umrla 30. oktobra, otrok pa 1. novembra.
