Dobro leto po tem, ko se je v Sloveniji zgodil eden najokrutnejših zločinov pri nas, umor 33-letne matere štirih otrok, je sodišče odločilo, da 38-letnemu Tomažu Arkliniču iz Markovcev na Ptujskem polju dosodi 30 let zapora za sostorilstvo. Sodniki so ga spoznali za krivega in mu izrekli najvišjo možno kazen. V priporu bo ostal do pravnomočnosti sodbe, napovedana pa je pritožba.

Petčlanski sodni senat je ugotovil, da je Arklinič skupaj s soobtoženo Aleksandro Škamlec skoval in izpeljal načrt za umor svoje žene, matere štirih otrok, od katerih so trije njegovi.

Soobtoženko je motiviral

»Obtoženi ni zgolj podal navodil, temveč je soobtoženko tudi motiviral za izvršitev dejanja,« je zapisalo sodišče. Pri tem je poudarilo, da sta kaznivo dejanje izvrševala skupaj, z izjemno mero odločnosti in prizadevanja, s ciljem, ki je bil odvzem življenja Sabini Arklinič. Olajševalnih okoliščin niso ugotovili, kar je vplivalo na izrek najstrožje kazni.

Žrtev je umorila Aleksandra Škamlec, ki je dejanje priznala in bila pred časom pravnomočno obsojena na 28 let zapora. Arklinič je po drugi strani ves čas zanikal krivdo, a je po oceni sodišča dokazni postopek »odločno ovrgel zagovor obtoženega«.

Višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak je po razglasitvi sodbe poudarila, da je izrečena kazen sorazmerna teži kaznivega dejanja.

»Gre za najvišjo kazen, ki jo je možno izreči za tovrstno kaznivo dejanje. Sodišče je po naši oceni pravilno ocenilo težo dejanja in vse okoliščine, ki vplivajo na odmero kazni. Dokazni postopek je pokazal, da je Arklinič zelo dobro vedel, zakaj je ženo pripeljal na kraj zločina,« je dejala tožilka.

Dodala je, da sta bila oba soobtožena glede izvršitve dejanja nedvomno dogovorjena, kar je Škamlec tudi potrdila v svoji izpovedbi.

Primer iz kriminalke

Primer je po besedah tožilke močno izstopal. »Gre za enega najtežjih kazenskih primerov na ptujskem sodišču, tako zaradi dejanskega stanja kot zaradi izjemno zavržnega ravnanja obeh obsojencev. Z vidika slovenske sodne prakse odstopa tudi način izvršitve kaznivega dejanja – primer, ki bi ga prej pričakovali v kriminalnem romanu kot v resničnem življenju,« je dejala.

Napoved pritožbe

Arkliničeva zagovornica Milena Prelog je medtem napovedala pritožbo. Meni, da primer ni enopomenski. »Dokazni postopek je razkril tudi pravno pomembna dejstva, ki gredo v korist obtoženega. Smrtna žrtev ne more zasenčiti temeljnega pravnega načela in dubio pro reo – v dvomu v korist obtoženega. Poudarjam, da ta dvom ni bil zadostno upoštevan, zato bomo sodbo najverjetneje izpodbijali,« je dejala.

Otroci očeta nočejo videti

Razplet sodbe je spremljala tudi sestra pokojne, ki je izrazila zadovoljstvo z odločitvijo sodišča. Dodala je, da so otroci dobro, nočejo pa videti očeta.

Sodba še ni pravnomočna, do pravnomočnosti obtoženi ostaja v priporu.