V primeru Klasja spet nekdo laže
Družba za upravljanje terjatev bank toži poslovneža Tomaža Ročnika in Dragico Veršič za 3,9 milijona evrov.
Odpri galerijo
Tomaž Ročnik in Dragica Veršič sta bila v kazenskem postopku nepravnomočno obsojena na zaporni kazni. Prepričana sta, da ju je kazenska ovadba doletela kot maščevanje zaradi posla, v katerem DUTB od njiju zahteva milijone. FOTO: Špela Kuralt/Delo
DUTB zahteva od nekdanjega večinskega lastnika Klasja, poslovneža Tomaža Ročnika in nekdanje direktorice Klasja Dragice Veršič skupaj 3,9 milijona evrov. To je posojilo, ki ga je Probanka dala Klasju, ta pa kot posojilo takoj naprej Ročnikovi družbi Toming Consulting za nakup delnic Nove KBM. Posojilo nikoli ni bilo vrnjeno, sodni izvedenec pa bo ugotavljal, ali je bilo Klasje pri tem sploh oškodovano. Ročnik in Veršičeva trdita, da sta upoštevala le zahteve Probanke.
Pogodbo za 3,2 milijona evrov je družba Klasje s Probanko sklenila konec leta 2008, je pojasnila Dragica Veršič: »Predsednica nadzornega sveta Irena Stanka Čurin je bila iz Probanke, ki je bila večji delničar Klasja, in je naročila, kam naj gre denar. Probanka nas za ta denar nikoli ni terjala.« Zakaj ni Toming Consulting sam prosil za kredit, je odgovorila: »To se tudi jaz sprašujem. To je vprašanje za Probanko.«
Dogovorjeni so bili za enomesečno posojilo, ki so ga po navedbah Veršičeve ves čas podaljševali. Zapletlo se je leta 2012, se je na gospodarskem oddelku celjskega okrožnega sodišča spominjala Veršičeva: »Zelo velik pritisk je bil na predsednico, da naj se ta denar vrne Klasju. Da bi prikrila svoje posredovanje pri tem kreditu, je potem vložila kazensko ovadbo za enajst milijonov evrov.« V ponovljenem sojenju, ki se nanaša na drugo, enajst milijonov evrov vredno kazensko zadevo, sta bila maja letos Ročnik in Veršičeva nepravnomočno obsojena na zaporne kazni zaradi zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti. »Sodbe še nimamo, ker je ne znajo napisati,« je bil kritičen Ročnik. Predsednica sodišča Petra Giacomelli je za Delo odgovorila, da je sodba »zaradi obsežnosti in zahtevnosti res še v izdelavi, a v zaključni fazi«.
Tudi Ročnik je pričal, da je posel, zaradi katerega sta z Veršičevo še na gospodarskem oddelku sodišča, naročila Probanka: »Zaradi uredbe Banke Slovenije je morala Probanka dezinvestirati finančne naložbe. Denar smo namenili za nakup delnic NKBM. Zapletlo se je, ker Probanka delnic ni odkupila nazaj ali zagotovila drugega kupca.« Tudi on je dejal, da je za vsem Čurinova: »Njeno maščevanje je bila kazenska ovadba.«
Čurinova, ki je bila v kazenskem postopku kronska priča, je pričanji Veršičeve in Ročnika komentirala: »To je laž! Da je šlo za nakup delnic, sem izvedela šele od kriminalista leta 2017.« Čurinova je bila v tistem času direktorica družbe Medaljon, ki je bil 19-odstotni lastnik Probanke in 13,6-odstotni lastnik Klasja. Medaljon je bil v stoodstotni lasti družbe Profectus, katere 51-odstotni lastnici sta bili prvi dami Probanke Milana Lah in Romana Pajenk, sestra Tomaža Ročnika.
Sporno posojilo je sodišče že pregledovalo, ko je upravitelj Kristijan Anton Kontarščak vložil ugovor zoper vodenje prisilne poravnave. Takrat je sodišče verjelo revizorki, da je bila terjatev dovolj dobro zavarovana. Morebitno škodljivost posla bo tokrat pregledoval sodni izvedenec. Ima pa Ročnik s tem postopkom velike težave. Predsednica sodišča je odgovorila, da je bila na predlog DUTB »izdana začasna odredba, s katero je Ročniku do konca postopka prepovedano razpolaganje s premoženjem, ki je predmet začasne odredbe«.
Pogodbo za 3,2 milijona evrov je družba Klasje s Probanko sklenila konec leta 2008, je pojasnila Dragica Veršič: »Predsednica nadzornega sveta Irena Stanka Čurin je bila iz Probanke, ki je bila večji delničar Klasja, in je naročila, kam naj gre denar. Probanka nas za ta denar nikoli ni terjala.« Zakaj ni Toming Consulting sam prosil za kredit, je odgovorila: »To se tudi jaz sprašujem. To je vprašanje za Probanko.«
Dogovorjeni so bili za enomesečno posojilo, ki so ga po navedbah Veršičeve ves čas podaljševali. Zapletlo se je leta 2012, se je na gospodarskem oddelku celjskega okrožnega sodišča spominjala Veršičeva: »Zelo velik pritisk je bil na predsednico, da naj se ta denar vrne Klasju. Da bi prikrila svoje posredovanje pri tem kreditu, je potem vložila kazensko ovadbo za enajst milijonov evrov.« V ponovljenem sojenju, ki se nanaša na drugo, enajst milijonov evrov vredno kazensko zadevo, sta bila maja letos Ročnik in Veršičeva nepravnomočno obsojena na zaporne kazni zaradi zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti. »Sodbe še nimamo, ker je ne znajo napisati,« je bil kritičen Ročnik. Predsednica sodišča Petra Giacomelli je za Delo odgovorila, da je sodba »zaradi obsežnosti in zahtevnosti res še v izdelavi, a v zaključni fazi«.
Reševanje banke?
Tudi Ročnik je pričal, da je posel, zaradi katerega sta z Veršičevo še na gospodarskem oddelku sodišča, naročila Probanka: »Zaradi uredbe Banke Slovenije je morala Probanka dezinvestirati finančne naložbe. Denar smo namenili za nakup delnic NKBM. Zapletlo se je, ker Probanka delnic ni odkupila nazaj ali zagotovila drugega kupca.« Tudi on je dejal, da je za vsem Čurinova: »Njeno maščevanje je bila kazenska ovadba.«
Čurinova, ki je bila v kazenskem postopku kronska priča, je pričanji Veršičeve in Ročnika komentirala: »To je laž! Da je šlo za nakup delnic, sem izvedela šele od kriminalista leta 2017.« Čurinova je bila v tistem času direktorica družbe Medaljon, ki je bil 19-odstotni lastnik Probanke in 13,6-odstotni lastnik Klasja. Medaljon je bil v stoodstotni lasti družbe Profectus, katere 51-odstotni lastnici sta bili prvi dami Probanke Milana Lah in Romana Pajenk, sestra Tomaža Ročnika.
Sporno posojilo je sodišče že pregledovalo, ko je upravitelj Kristijan Anton Kontarščak vložil ugovor zoper vodenje prisilne poravnave. Takrat je sodišče verjelo revizorki, da je bila terjatev dovolj dobro zavarovana. Morebitno škodljivost posla bo tokrat pregledoval sodni izvedenec. Ima pa Ročnik s tem postopkom velike težave. Predsednica sodišča je odgovorila, da je bila na predlog DUTB »izdana začasna odredba, s katero je Ročniku do konca postopka prepovedano razpolaganje s premoženjem, ki je predmet začasne odredbe«.
