Zadeva Primskovo se vrača na začetek
Vrhovno sodišče razveljavilo obsodilno sodbo za Kordeževe pomagače v zvezi s preprodajo trgovskega centra
Odpri galerijo
Oškodovanje Merkurja pri preprodaji trgovskega centra Primskovo naj bi znašalo približno devet milijonov evrov. Foto: Igor Zaplatil
Ljubljana – Sedem let po prvostopenjski sodbi, s katero je okrožno sodišče nekdanjo finančnico Merkurja Janjo Krašovec, nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza in Bineta Kordeža obsodilo zaradi oškodovanja Merkurja za približno devet milijonov evrov pri preprodaji trgovskega centra Primskovo oziroma pomoči Kordežu pri tem, se postopek vrača na začetek. Potem ko je sodbo vrhovnega sodišča za Krašovčevo, Brgleza in Kograd Igem razveljavilo ustavno sodišče ter jo vrnilo vrhovnim sodnikom, so ti ugodili zahtevi treh obsojenih za varstvo zakonitosti in postopek vrnili na začetek.
Nekdanjega prvega moža Merkurja Kordeža so septembra 2012 na okrožnem sodišču obsodili na pet let zapora in plačilo 39.504 evrov, Krašovčevo in Brgleza na poldrugo leto zapora, družbi Kograd Igem pa so izrekli 100.000 evrov denarne kazni. Višje sodišče je maja 2013 Kordežu kazen zvišalo na šest let in pet mesecev zapora, za Brgleza in Krašovčevo pa sodbo spremenilo tako, da jima ni izreklo stranske denarne kazni 16.460 evrov.
Razveljavilo je tudi odločbo o plačilu dobrih devet milijonov evrov premoženjskopravnega zahtevka, a je okrožno sodišče v ponovnem sojenju oktobra 2013 Brglezu in Krašovčevi znova naložilo plačilo 9,024.603 evrov, višje sodišče pa je maja naslednje leto temu pritrdilo. Nekdanjega člana uprave Merkurja Milana Jelovčana, na prvi stopnji obsojenega na dve leti zapora, so višji sodniki drugič povsem oprali krivde.
Vrhovno sodišče je že novembra 2014 ugodilo Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti in zanj razveljavilo sodbo zaradi nasprotujočih si mnenj sodišč glede višine protipravne premoženjske koristi družbenikov Merfina in načinu njenega izračuna oziroma zato, ker sodišče za izračun te koristi ni angažiralo izvedenca ekonomske stroke.
A ponovljenega sojenja za Kordeža potem ni bilo, ker je s tožilstvom sklenil dogovor in v zameno za sedem let in pol zapora priznal krivdo za 11 kaznivih dejanj (od prodaje centra Primskovo in prenosa preostalih centrov na družbo HTC Dva pa do financiranja lastninjenja Merkurja prek obvodov).
Krašovčeva, Brglez in Kograd Igem, obsojeni zaradi pomoči Kordežu pri zlorabi položaja, s svojo zahtevo za varstvo zakonitosti niso prepričali vrhovnih sodnikov, so pa bili zato bolj uspešni na ustavnem sodišču. To je konec leta 2017 pritrdilo Brglezu in podjetju, avgusta lani pa še Krašovčevi, da je bila kršena njihova ustavna pravica do enakosti pred zakonom s tem, ko je vrhovno sodišče delno ugodilo Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti, ne pa tudi njunima. Kršitvi, ki ju je vrhovno sodišče ugotovilo za Kordeža, se namreč nanašata na obstoj zakonskega znaka kaznivega dejanja, Krašovčeva in Brglez pa sta bila obsojena za pomoč pri tem, zato bi moralo sodišče ali upoštevati ti kršitvi tudi v njuno korist ali pa navesti razumen razlog, zakaj ju ni.
Iz tega razloga je zdaj vrhovno sodišče razveljavilo vse dosedanje sodbe in postopek vrnilo okrožnemu sodišču. Takšno odločitev je narekovala uporaba tako imenovanega instituta blagodati pridruževanja (beneficium cohaesionis), ki preprečuje, da bi bila odločba, ki se nanaša na dva ali več obdolžencev, različna za obdolžence, glede katerih je podano isto dejansko in pravno stanje. Ta institut se je namreč po ustaljeni praksi vrhovnega sodišča uporabljal le za obsojenca, ki ni vložil zahteve za varstvo zakonitosti, ne pa tudi za soobsojenca, ki je zahtevo vložil, pa z njo ni bil uspešen. A je po mnenju ustavnega sodišča njun položaj v bistvenem enak, saj nobeden od njiju ni uveljavljal istih razlogov, zaradi katerih je vrhovno sodišče ugodilo glavnemu storilcu, zato je treba pri Kordežu ugotovljene kršitve upoštevati tudi v korist njegovih pomagačev.
V ponovljenem postopku bo tako v ospredju vprašanje protipravne premoženjske koristi in njen izračun v zvezi s presojo izpolnitve zakonskih znakov kaznivega dejanja in njegovega obsega.
Očitek tožilstva je, da naj bi Kordež in sodelavci s preprodajo trgovskega centra Primskovo oškodovali Merkur. Ta se je namreč odpovedal predkupni pravici za trgovski center v korist Merfina, ki so ga vodilni v Merkurju lastniško obvladovali in ki je s posojilom, ki ga je dobil od Merkurja, kupil trgovski center ter ga čez nekaj dni prodal naprej koroškemu gradbenemu podjetju Kograd Igem. Pol leta pozneje so nepremičnino prodali nazaj Merkurju, razlika v višini okrog devet milijonov evrov med prvo in zadnjo prodajno ceno pa je ostala Merfinu.
Nekdanjega prvega moža Merkurja Kordeža so septembra 2012 na okrožnem sodišču obsodili na pet let zapora in plačilo 39.504 evrov, Krašovčevo in Brgleza na poldrugo leto zapora, družbi Kograd Igem pa so izrekli 100.000 evrov denarne kazni. Višje sodišče je maja 2013 Kordežu kazen zvišalo na šest let in pet mesecev zapora, za Brgleza in Krašovčevo pa sodbo spremenilo tako, da jima ni izreklo stranske denarne kazni 16.460 evrov.
Razveljavilo je tudi odločbo o plačilu dobrih devet milijonov evrov premoženjskopravnega zahtevka, a je okrožno sodišče v ponovnem sojenju oktobra 2013 Brglezu in Krašovčevi znova naložilo plačilo 9,024.603 evrov, višje sodišče pa je maja naslednje leto temu pritrdilo. Nekdanjega člana uprave Merkurja Milana Jelovčana, na prvi stopnji obsojenega na dve leti zapora, so višji sodniki drugič povsem oprali krivde.
Kordež priznal krivdo
Vrhovno sodišče je že novembra 2014 ugodilo Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti in zanj razveljavilo sodbo zaradi nasprotujočih si mnenj sodišč glede višine protipravne premoženjske koristi družbenikov Merfina in načinu njenega izračuna oziroma zato, ker sodišče za izračun te koristi ni angažiralo izvedenca ekonomske stroke.
A ponovljenega sojenja za Kordeža potem ni bilo, ker je s tožilstvom sklenil dogovor in v zameno za sedem let in pol zapora priznal krivdo za 11 kaznivih dejanj (od prodaje centra Primskovo in prenosa preostalih centrov na družbo HTC Dva pa do financiranja lastninjenja Merkurja prek obvodov).
Krašovčeva, Brglez in Kograd Igem, obsojeni zaradi pomoči Kordežu pri zlorabi položaja, s svojo zahtevo za varstvo zakonitosti niso prepričali vrhovnih sodnikov, so pa bili zato bolj uspešni na ustavnem sodišču. To je konec leta 2017 pritrdilo Brglezu in podjetju, avgusta lani pa še Krašovčevi, da je bila kršena njihova ustavna pravica do enakosti pred zakonom s tem, ko je vrhovno sodišče delno ugodilo Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti, ne pa tudi njunima. Kršitvi, ki ju je vrhovno sodišče ugotovilo za Kordeža, se namreč nanašata na obstoj zakonskega znaka kaznivega dejanja, Krašovčeva in Brglez pa sta bila obsojena za pomoč pri tem, zato bi moralo sodišče ali upoštevati ti kršitvi tudi v njuno korist ali pa navesti razumen razlog, zakaj ju ni.
Sporna premoženjska korist
Iz tega razloga je zdaj vrhovno sodišče razveljavilo vse dosedanje sodbe in postopek vrnilo okrožnemu sodišču. Takšno odločitev je narekovala uporaba tako imenovanega instituta blagodati pridruževanja (beneficium cohaesionis), ki preprečuje, da bi bila odločba, ki se nanaša na dva ali več obdolžencev, različna za obdolžence, glede katerih je podano isto dejansko in pravno stanje. Ta institut se je namreč po ustaljeni praksi vrhovnega sodišča uporabljal le za obsojenca, ki ni vložil zahteve za varstvo zakonitosti, ne pa tudi za soobsojenca, ki je zahtevo vložil, pa z njo ni bil uspešen. A je po mnenju ustavnega sodišča njun položaj v bistvenem enak, saj nobeden od njiju ni uveljavljal istih razlogov, zaradi katerih je vrhovno sodišče ugodilo glavnemu storilcu, zato je treba pri Kordežu ugotovljene kršitve upoštevati tudi v korist njegovih pomagačev.
V ponovljenem postopku bo tako v ospredju vprašanje protipravne premoženjske koristi in njen izračun v zvezi s presojo izpolnitve zakonskih znakov kaznivega dejanja in njegovega obsega.
Očitek tožilstva je, da naj bi Kordež in sodelavci s preprodajo trgovskega centra Primskovo oškodovali Merkur. Ta se je namreč odpovedal predkupni pravici za trgovski center v korist Merfina, ki so ga vodilni v Merkurju lastniško obvladovali in ki je s posojilom, ki ga je dobil od Merkurja, kupil trgovski center ter ga čez nekaj dni prodal naprej koroškemu gradbenemu podjetju Kograd Igem. Pol leta pozneje so nepremičnino prodali nazaj Merkurju, razlika v višini okrog devet milijonov evrov med prvo in zadnjo prodajno ceno pa je ostala Merfinu.
