30 odstotkov morij bo do leta 2030 predstavljalo zaščitena območja
Države so po desetih letih pogajanj dosegle zgodovinski dogovor o zaščiti svetovnih oceanov. Cilj sporazuma o odprtem morju je do leta 2030 uvrstiti 30 odstotkov morij v zavarovana območja, da bi zaščitili in obnovili morsko naravo. Dogovor so dosegli v soboto zvečer po 38 urah pogovorov na sedežu ZN v New Yorku, piše BBC. Pogajanja so trajala leta zaradi nesoglasij glede financiranja in ribolovnih pravic.
Natančno besedilo sporazuma ni bilo objavljeno takoj, vendar so ga aktivisti po dolgih letih razprav že pozdravili kot prelomno za zaščito biotske raznovrstnosti. Sporazum velja za ključni dokument za ohranitev 30 odstotkov svetovnega kopna in oceana do leta 2030, kot so se svetovne vlade dogovorile decembra v Montrealu, piše STA. Ta nova zaščitena območja, izpostavljena v pogodbi, bodo omejila obseg ribolova, ladijskih poti in raziskovalne dejavnosti, kot je globokomorsko rudarjenje – ko se minerali črpajo iz morskega dna 200 metrov ali več pod površjem, piše BBC.
Kot je napovedala ambasadorka ZN za oceane Rena Lee, bo sporazum uradno sprejet, ko ga bodo preverili pravniki in ko bo preveden v šest uradnih jezikov Združenih narodov.
Sporazum so na današnji novinarski konferenci predstavili dr. Katarina Groznik Zeiler, vodja sektorja za ohranjanje narave, in Andrej Bibič iz sektorja za ohranjanje narave, oba z ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), ter Barbara Granda iz sektorja za mednarodno pravo na ministrstvu za zunanje zadeve.
»Gre za izvedbeni sporazum konvencije ZN po morskem mednarodnem pravu, v katerem smo z ministrstvom in stalnim predstavništvom v New Yorku sodelovali od začetka,« je pojasnila Granda. Zadnji mednarodni sporazum o zaščiti oceanov je bil podpisan pred 40 leti, to je leta 1982, in predstavlja nekakšno »ustavo oceanov«, a odraža tudi razumevanje zaščite oceana iz tistega obdobja, zato je v marsičem urejen pomanjkljivo. Ko bo sporazum dokončno sprejet, bo urejal področje biotske raznovrstnosti na odprtem morju.
Zadnji mednarodni sporazum o varstvu oceanov, konvencija ZN o pomorskem pravu, je bil podpisan pred več kot 40 leti, leta 1982. Ta sporazum je vzpostavil območje, imenovano odprto morje – mednarodne vode, kjer imajo vse države pravico do ribolova, plovbe in raziskav – vendar je zaščitenih le malo več kot en odstotek teh voda. Morsko življenje zunaj teh zaščitenih območij je vse bolj ogroženo zaradi podnebnih sprememb, čezmernega ribolova in ladijskega prometa.
To je morje, ki ni del notranjih morskih voda, gre za morja, ki pripadajo vsem nam, vsem državam. »V teh vodah vse države uživajo svobodo odprtega morja, to je svoboda plovbe, ribolova in znanstvenega raziskovanja. To dejstvo pa je privedlo do prevelikega pritiska zaradi izrabe in uporabe tega področja. Zato je nujno, da se to bolje zaščiti,« je dejala Granda. Kot je dodala, pa gre za kompleksen proces, saj so interesi držav različni – večkrat tudi nasprotujoči si. Gonila sila v samem procesu sprejemanja je bila EU, na ministrstvu so si prizadevali za večjo varovanje tega dela oceanov in biotske raznovrstnosti.
Katarina Groznik Zajlar je poudarila, da morja in oceani niso pomembni le zaradi biotskih raznovrstnosti, ampak kot celota zagotavljajo človeštvu neprecenljive gospodarske, socialne in ekološke koristi, zato gre za izjemno dobro novico. Kot je pojasnila, bo po tem sporazumu mogoče zavarovati biotsko najpomembnejše dele oceanov, prav tako bo podlaga za raziskave in uporabo morskih genskih virov in pravično ter pošteno delitev teh koristi. Gre za nekakšen okvir krovnih svetovnih ciljev, da se zavaruje 30 odstotkov kopna in morja, da bodo s pomočjo dogovora dosegali cilj, ki je ključen z vidika upada biotske raznovrstnosti.
»Odprta morja predstavljajo skoraj dve tretjini vseh oceanov, gre za morske vire in biotsko raznovrstnost, ki nam zagotavlja velike koristi, a so že desetletja pod vse večjim pritiskom, to pa rezultira v manjši biotski raznovrstnosti,« je povedal Andrej Bibič. V najnovejši oceni svetovnih morskih vrst je bilo po podatkih Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) ugotovljeno, da skoraj desetim odstotkom grozi izumrtje, navaja BBC.
Kot je povedal Bibič, doslej ni bilo pravnih podlag, da bi se to področje lahko reguliralo, zato razume sporazum kot ključen instrument, da se začne to področje urejati in regulirati. »Omogočena bo med drugim razglasitev varovanih in zavarovanih območij: na prvih bo mogoča nadaljnja raba morskih virov, a bolj trajnostno, druga bodo namenjena ohranjanju ogroženih vrst in ekosistemov, saj je ključno, da teh 60 odstotkov oceana ustrezno zaščitimo do leta 2030.«
Ta območja bo namreč treba najprej predlagati, nato bodo stekli določeni postopki in na koncu se bodo morale pogodbenice s tem strinjati, je povedal Bibič, je pa napredek ta, je dodal, da bo mogoče zaščito območij uvesti tudi s preglasovanjem.
Kot pomemben učinek dogovora ministrstvo izpostavlja tudi podlago za raziskave in uporabo morskih genskih virov, zlasti z vidika delitve poštene in pravične koristi, ki izhajajo iz njih. Morski genski viri, ki so biološki material iz rastlin in živali v oceanu, ki ima lahko koristi za družbo, kot so farmacevtski izdelki, industrijski procesi in hrana, so predmet pogajanj že desetletja, je povedal Bibič. Predvsem z vidika poštene in pravične koristi. Bogatejše države imajo trenutno vire in sredstva za raziskovanje globokega oceana, revnejše države pa so želele zagotoviti, da so vse koristi, ki jih najdejo, enakovredno razdeljene, navaja BBC.
»Številne države, ki imajo precejšen del ozemlja v morju, so majhne in nimajo zmogljivosti ne za izvajanje sporazuma ne za uživanje koristi, ki ji to prinaša. Zanje je tako ključen del sporazuma krepitev zmogljivosti za izvajanje tega sporazuma ter možnosti za prenos znanja in tehnologij iz razvitih v manj razvite države,« je dejal Bibič.
Pomembna prednost dogovora je, da bo dal podlago za uvedbo postopkov presoje vplivov določene dejavnosti na okolje, in sicer podobno, je pojasnil Bibič, kot v EU veljajo podrobna pravila za presojo vplivov posegov v morjih, ki so v nacionalni pristojnosti.
Kot je ob koncu tiskovne konference še dejal Bibič, je ključni cilj sporazuma, da bi z njim zagotavljali, da bomo na planetu lahko še prihodnja desetletja živeli podobno, kot živimo danes.
