Publikacija Etični potrošnik poziva k sistemski spremembi prehranskega sistema

Pred jutrišnjim svetovnim dnevom okolja je izšla publikacija Etični potrošnik, pri kateri so združili moči društvo Focus, sindikat Mladi plus in društvo Iskra. Glavna tema nove številke, sedme po vrsti, je trajnostna hrana. Pri opredelitvi, kaj takšna hrana je, je treba poleg okoljskega vidika upoštevati tudi družbeni, ki vključuje spoštovanje človekovih in pravic tistih, ki hrano pridelujejo.

»Hrana ni le kalorija – je kultura, odnos in odločitev, ki lahko gradi pravičnejši svet. Ko vemo, od kod prihaja in kako je pridelana, jemo drugače – in bolj pravično,« je urednica Nina Tome opozorila na nujnost spremembe sodobnega prehranskega sistema, ki temelji na nenehni rasti in izkoriščanju virov.

»Model sodobne intenzivne pridelave hrane, predvsem mesa, je eden glavnih vzrokov podnebnih sprememb, uničevanja naravnih ekosistemov ter izkoriščanja ljudi. Države, kot je Slovenija, z uživanjem čezmernega deleža hrane živalskega izvora, uvozom živil iz držav zunaj EU in odvisnostjo od industrijskega kmetijstva bistveno prispevajo k temu modelu ter s tem povzročajo škodo okolju in ljudem. Celo Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da Slovenci v povprečju pojemo trikrat preveč mesa glede na zdravstvene smernice, je zapisala Nina Tome.

Predlogi za spremembo sistema

Kot alternativo globalnemu industrijskemu prehranskemu sistemu publikacija navaja agroekologijo. Ta gradi lokalne, pravične in trajnostne prehranske verige, znanstvene ugotovitve povezuje s tradicionalnim, praktičnim in lokalnim znanjem kmetov, z opolnomočenjem pridelovalcev in skupnosti pa krepi njihovo avtonomijo ter sposobnost prilagajanja. Agroekologija že živi na naših poljih, a če želimo, da postane nova norma, potrebujemo prenovo prehranskega sistema, ki bo v ospredje postavil najranljivejše skupine ter zagotavljal človekovo pravico do hrane in pravico pridelovalcev do dostojnega dohodka, pišejo avtorji publikacije.

V projektu Reboot, v okviru katerega je publikacija izšla, je nastal pravični kažipot za agroekologijo. Predlaga podvojitev števila kmetov v EU do leta 2040, preusmeritev subvencij od industrijskega kmetijstva k trajnostnim praksam, okrepitev pravic kmetov in kmetic, podporo skupnostnim pobudam na področju prehrane, omejitev moči velikih korporacij, agroekologija pa naj postane del izobraževanja, raziskav in politik.

FOTO: Jaime Saldarriaga/Reuters

Ključno povezovanje kmetov,
potrošnikov in nevladnikov

V publikaciji slovenski kmetici opišeta okoljske in druge izzive, s katerimi se srečujeta, ter predlagata rešitve. Tina Gajšek z ekološke kmetije Brevkina svežina v Vipavski dolini meni, da je partnersko kmetijstvo idealno za majhne kmetije z nekaj hektarji. Težava pa je, »da je potrošnikov, ki vedo, zakaj bi za kilogram sira plačali več kot za neekološkega v trgovini, že tako malo, da jih moramo z lupo iskati«. Politika bi po njenih besedah morala imeti interes za ohranitev majhnih kmetij in jih bolj podpreti.

Ko zjutraj popijemo kavo ali pojemo čokoladni rogljiček, smo že povezani s svetom – z Latinsko Ameriko, Azijo, Afriko. Toda poti izdelkov, ki jih uživamo ali porabljamo, so pogosto dolge, nepregledne in polne spornih nevidnih »sestavin«: izkoriščanja delavcev, kršitev človekovih in delavskih pravic, uničevanja lokalnega okolja in izpustov toplogrednih plinov. Takšen primer je dobavna veriga banan, kjer je večina dobička (40 odstotkov) koncentrirana pri trgovcih. To pomeni, da imajo tudi največjo moč vplivanja na spreminjanje praks – od tega, da odstopijo del dobička za dostojne plače vseh delavcev in delavk v vrednotni verigi, do zahtev na področju ravnanja z okoljem in zahtev do dobaviteljev, da spoštujejo pravico do sindikalnega združevanja delavcev in lokalno delavsko zakonodajo.

V publikaciji so predstavljeni skriti stroški dostave hrane, pri čemer sta izpostavljena papirnata embalaža za enkratno uporabo, ki je postala zelena« alternativa plastiki, in razmah platformnega dela, ki pogosto vodi do izkoriščanja delavcev. Izvemo, kako globalno je lokalno meso, kako se organizirajo študenti za spremembe v smeri bolj pravičnega prehranskega sistema in kako priti do sveže lokalne hrane.

Predsednica Focusa Živa Kavka Gobbo je ob izidu poudarila ključen pomen povezovanja med kmeti, potrošniki in okoljskimi zagovorniki. »Čeprav se včasih zdi, da stojimo na nasprotnih straneh, smo vsi na isti strani odnosa do hrane, zemlje in okolja. Le skupaj lahko ustvarimo pravičnejši in bolj trajnosten prehranski sistem.«