Danes vrhunec prvega vročinskega vala

Visoke temperature težje prenašamo, ker jih še nismo vajeni in ker je vročinski val eden najdaljših v juniju.
Fotografija: V Ljubljani bi danes lahko namerili do 37 stopinj Celzija. Toplotna obremenitev je velika. FOTO: Voranc Vogel
Odpri galerijo
V Ljubljani bi danes lahko namerili do 37 stopinj Celzija. Toplotna obremenitev je velika. FOTO: Voranc Vogel

Prvi letošnji vročinski val bo daljši, kot je kazalo, in bo med daljšimi junijskimi vročinskimi valovi v zgodovini meritev. To velja za Ljubljano, kjer bo velika toplotna obremenitev več kot teden dni. Čeprav so dolgoročne vremenske napovedi za Slovenijo negotove, bomo glede na pretekla poletja tudi letos zaznali nadpovprečne temperature julija in avgusta.

Za prvi vročinski val je običajno, da vročino težje prenašamo, ker je še nismo vajeni, a vseeno se zdi, »kakor da smo se nekako privadili na vročino. Če ni nad 30 stopinj Celzija, ni pravega poletja, čeprav se moramo zavedati, da so vročinski valovi ekstrem. Temperature okoli 40 stopinj Celzija vplivajo na naše življenje. Kar smo beležili v preteklosti, postaja nova normalnost,« pravi dežurni prognostik na Agenciji RS za okolje (Arso) Blaž Šter.


 

Vročina je mesta zajela z zamikom


Na Arsu upoštevajo opredelitev, da se vročinski val začne takrat, ko povprečna dnevna temperatura zraka v nižjih predelih osrednje in vzhodne Slovenije za tri ali več dni preseže 24 stopinj Celzija. Upoštevajoč to definicijo je sedanji vročinski val slovenska mesta dosegel na različne datume. Ljubljano že 16. junija, Maribor 17., Novo mesto 19. in Celje 20. junija. Trajal bo najmanj do petka, v soboto bodo temperature verjetno nekoliko padle. A že na začetku prihodnjega tedna se lahko pojavi nov vročinski val s temperaturami nad 30 stopinj, povzema vremensko napoved Šter.

V ponedeljek so prvič letos izmerili temperaturo nad 35 stopinj Celzija. Na Ravnah na Koroškem in Lendavi je bilo 35,1 stopinje Celzija. Najvišjo temperaturo prvega vročinskega vala pa bomo po napovedih Štera dosegli danes, ponekod jutri. Na jugovzhodu Slovenije, morda tudi v prestolnici, je pričakovati 35 ali 36 stopinj Celzija, na kateri od merilnih postaj morda celo 37, kar je že blizu rekordne vrednosti junija, 37,5 stopinje Celzija, izmerjene 22. junija 2000 v Metliki.

Vročina je rekordna tudi na severu Evrope; v baltskih državah in na Finskem je podobno vroče kot pri nas. Na Balkanu, v vzhodni in marsikje v osrednji Evropi je prav tako vroče, vendar nastajajo neurja. V Sloveniji močnejših neurij razen lokalnih ni pričakovati. Nad zahodno Evropo pa se je po vročini prejšnji teden nekoliko ohladilo in je temperatura nižja od povprečja.

INFOGRAFIKA: Delo 
INFOGRAFIKA: Delo 

 

Puščavski prah onesnažuje zrak


V teh dneh vidljivosti ne zmanjšuje le vročinska meglica, temveč tudi plast puščavskega prahu, ki se dobro loči od precej čistejšega zraka nad njo. To je posledica dotoka zračne mase iz severne Afrike, hkrati se zrak pri tleh slabo meša, ker je v višinah plast s toplim zrakom, pojasnjuje Šter. Zaradi puščavskega prahu je bila v ponedeljek povišana raven delcev PM10 v zraku. Koncentracija je včeraj prehodno upadla, znova pa se bo povečala danes. Povišana raven delcev PM10 je sicer značilna za hladno polovico leta, vzrok so kurilne naprave, industrija in promet.

Puščavski prah je v zadnjih letih precej pogost pojav, pravi Šter. Značilnejši je pozimi ali takrat, ko so v višinah močnejši vetrovi. Povezan je s tem, da je nad zahodno Evropo ciklonsko območje, ki sega do severne Afrike. Vremenska slika je precej statična, vetrovi pa ves čas dovajajo puščavski prah predvsem nad Sredozemljem. Z močnimi višinskimi vetrovi puščavski prah lahko zanese nad severno Evropo, naši kraji pa so na pol poti do tja. Nekateri znanstveni članki kažejo na to, da bodo vremenski vzorci v prihodnosti bolj statični, dodaja sogovornik.

V preteklih dnevih je bila na merilnem mestu v Desklah – to je locirano tako, da podatki veljajo za širšo okolico – presežena opozorilna vrednost ozona, a se je nekoliko zmanjšala. Vrednosti tega plina, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala. Problematične so predvsem za ljudi s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka.

Večjih padavin v prihodnjih desetih dneh ni pričakovati. Prihaja suša. FOTO: Voranc Vogel
Večjih padavin v prihodnjih desetih dneh ni pričakovati. Prihaja suša. FOTO: Voranc Vogel

 

V večjem delu države velika požarna ogroženost


Tudi suša se počasi začenja. Stanje po besedah Štera še ni kritično, vendar napoved padavin za prihodnjih deset dni ni optimistična. Možne bodo manjše krajevne padavine, a jih bo premalo, da bi ublažile površinsko sušo. Kot zanimivost sogovornik omeni, da je bil maj rekordno namočen mesec, zdaj pa je zelo suho. Požarna ogroženost je v večjem delu Slovenije od velika do zelo velika.

Arso je pred dnevi objavil prikaz spreminjanja povprečne temperature v obdobju 1901-2020. Razlika med najhladnejšim (1940) in najtoplejšim letom (2014) je 3,8 stopinje Celzija. Linearni trend ogrevanja od leta 1910 je okoli 1,2 stopinji, od leta 1960 pa okoli 3,1 stopinje Celzija na stoletje.

Preberite še:

Komentarji: