»Denar je tu – toda denar potrebuje projekte«
Potem ko je vrh svetovnih voditeljev v škotskem Glasgowu včeraj prinesel dogovora o zmanjšanju emisij metana in ustavitvi prekomerne sečnje gozdov, so bile osrednja tema današnjega dne podnebne konference COP26 finance. 450 bank, zavarovalnic in pokojninskih skladov, ki bdijo nad 130.000 milijardami ameriških dolarjev oziroma 40 odstotki svetovnega zasebnega kapitala, se je združilo v t. i. Glasgowsko finančno zavezništvo za »neto ničelne izpuste« (GFANZ) in se zavezalo, da bodo državam pomagale doseči ogljično nevtralnost do leta 2050.
»Sredstva iz tega kapitala bodo državam v razvoju pomagala k zelenemu prehodu, in to ne v kakšni daljni prihodnosti, ampak v tem desetletju,« je dejal nekdanji guverner britanske centralne banke in predsednik novega zavezništva Mark Carney. »Denar je tu, a ta denar potrebuje projekte, ki bodo v skladu z neto ničelnimi izpusti,« je njegove besede povzela tiskovna agencija Reuters.
Podnebno financiranje nepredvidljivo kot nevihta
Države v razvoju imajo namreč zgodovinsko najmanjšo odgovornost za podnebne spremembe, hkrati pa so mnoge njihovim posledicam, kot so suše, neurja, poplave in dvigovanje morske gladine, najbolj izpostavljene. Posledično so zamude pri financiranju – prvotni cilj je bil, da pomoč prejmejo že leta 2020 – povzročile nekaj napetosti med predstavniki teh držav, je poročala tiskovna agencija AFP.
Minister za gospodarstvo Fidžija Aiyaz Sayed-Khaiyum je opozoril, da še vedno ni jasno, v kakšni obliki bodo države prejele denar. »Podnebno financiranje leta 2021 je tako nestanovitno kot nevihte, ki vsako leto prizadenejo naše gospodarstvo,« se je slikovito izrazil.
Britanski finančni minister Rishi Sunak je zato zatrdil, da jim bo dogovor COP26 priskrbel potrebne finance. »Vemo, da vas je prizadela dvojna tragedija covida in podnebnih sprememb,« je sporočil, »zato bomo izpolnili cilj in vam zagotovili sto milijard dolarjev.«
V boj proti prikritim stroškom
Kristalina Georgieva, vodja Mednarodnega denarnega sklada, je dejala, da je ključnega pomena vključiti podnebne podatke v vsakodnevno makroekonomsko poročanje, Carney pa je pozval, naj finančne institucije upoštevajo in razkrijejo vsa podnebna tveganja svojih posojil ali naložb, kar bo širše gospodarstvo prisililo k oceni stroškov, ki so bili doslej večinoma prikriti. Ti se nanašajo ne le na neposredne učinke ekstremnih vremenskih pojavov, temveč tudi stroške, kot je, denimo, izguba subvencij za zmanjševanje uporabe fosilnih goriv.
Okoljski aktivisti sicer opozarjajo, da trenutno zasebnim investitorjem nihče ne preprečuje, da podpirajo tudi fosilna goriva. »Več kot 130.000 milijard dolarjev in niti enega pravila, ki bi preprečilo, da gre en sam dolar v širitev sektorja fosilnih goriv,« je dejala izvršna direktorica iniciative Reclaim Finance Lucie Pinson.
Obljuba za prenehanje financiranja fosilnih goriv
Ločeno od zgornje sprejete zaveze je preko 20 držav in finančnih institucij naznanilo, da bodo prihodnje leto prenehale financirati projekte za pridobivanje fosilnih goriv zunaj svojih meja in preusmerile denar – okoli osem milijard ameriških dolarjev letno – v obnovljive energijo. Med državami, ki so sprejele zavezo, so po poročanju Guardiana ZDA, Velika Britanija in Danska, med institucijami pa Evropska investicijska banka.
Toda Kitajska in Japonska, dve veliki financerki projektov pridobivanja fosilnih goriv, se tej pobudi nista priključili. Prav tako bodo lahko države, ki so se ji priključile, nadaljevale s projekti za pridobivanje fosilnih goriv doma, vključno z investicijami v naftna in plinska polja. ZDA načrtuje vsaj 24 projektov, ki pomenijo več kot 1,6 gigaton novih izpustov toplogrednih plinov. Velika Britanija pa izdaja dovoljenja za nova naftna in plinska polja v Severnem morju.
